Rezultati iskanja
Puščica v desno
Vriskarica

Domov / Živalski svet / Ptiči / Pastirice

Vriskarica

Vriskarica (Anthus spinoletta) je ena od štirih predstavnic rodu, ki so jih videli gnezditi v Sloveniji. Je le za odtenek večja od domačega vrabca, a je zaradi ozkega dolgega kljuna in dolgih nog ter repa videti večja. Iztegnjena meri okoli 16 cm in je malo zajetnejša od ostalih cip.

Poleti so zanjo značilna siva glava, tilnik in lica, bela nadočesna proga in grlo, črna črta čez oči ter v celoti črnkast kljun, bledo rožnate prsi in bel trebuh. Od ostalih cip jo bomo ločili po enotno sivkasto rjavo obarvanem hrbtu. Krila so črno in rjavo vzdolžno progasta. V letu sta opazni tudi dve ozki beli progi na krilih in beli stranici repa, ki ju od svetlo rjave sredine repa ločujeta črna pasova. Pozimi barva njenega perja obledi. Rožnato barvo prsi zamenja umazano bela, prsi in boke pa okrasijo vzdolžne črne črte, ki jih poleti ni. Tudi njen kljun pozimi spremeni barvo – baza in njegov spodnji del se obarvata umazano rumeno.

Vriskarica je redka prebivalka naših gorskih pašnikov in travnikov nad gozdno mejo. Gnezdi maja in junija na travnatih pobočjih v visokogorju. Gnezdo iz rastlinskega materiala postavi na tla in ga skrije v šopu trave.

Vriskarica je aktivna podnevi. Žuželke, njihove ličinke in ostale nevretenčarje največkrat pobira s tal in z nizkih rastlin kar med hojo, tu in tam pa se za kakšno letečo žuželko na kratko dvigne tudi v zrak. Je selivka, ki se z območij gnezdenja ob prihajajoči zimi preseli v nižine. Prezimi na sladkovodnih močvirjih, ob rekah in jezerih, pa tudi ob obali, na primer na bazenih solin. Tako jo lahko v Sloveniji srečamo skozi vse leto, vendar ne na istih krajih.

Vriskarica v zimskem perju