Mlakarica (Anas platyrhynchos) je najpogostejša in najbolj znana raca pri nas. Je največja raca, ki gnezdi pri nas. Iztegnjena je dolga od 50 do dobrih 60 cm, razpon njenih kril pa meri od 80 cm do skoraj 1 m.
Samci so enostavno prepoznavni in nezamenljivi. V svatovskem perju imajo rumen kljun, kovinsko temno zeleno glavo, bel obroč okrog vratu, vijolično rjav vrat in prsi ter svetlo siv trebuh in boke. Hrbet in krila so temnejše sive barve, sredinska peresa črnega repa pa ima zavita navzgor. Samica je rjave varovalne barve. Njen kljun je črno-oranžen. Za oba spola te vrste je značilno belo obrobljeno temno modro zrcalo, kot pravimo barvitemu delu na bazi zgornje strani kril. Po parjenju samci zamenjajo perje. Takrat so zelo podobni samicam, spoznamo pa jih po zelenkasto rumenem kljunu.
Mlakarice so družabne, dnevno aktivne ptice, ki se rade družijo v manjše ali večje jate. Hranijo se v plitvih vodnih telesih, pretežno z vodnim rastlinjem in vodnimi nevretenčarji. Ko iščejo hrano so prav smešne, saj se v vodi postavijo navpično; z glavo navzdol, noge pa jim štrlijo v zrak. Jeseni in pozimi jih lahko opazimo tudi daleč od vode, ko po poljih stikajo za semeni.
Mlakarice niso plahe in lahko gnezdijo na vseh tipih celinskih voda, tudi v mestnih parkih. Vseeno so jim najbolj všeč poplavna območja in počasi tekoče reke s plitvimi deli, hitro tekočih skalnatih rek pa se navadno izogibajo. Njeno gnezdo je preprosto. V kotanjo na tleh znese rastlinski material, za večjo udobnost pa doda kakšno pero. Gnezdi med marcem in julijem, pri nas pa se zadržuje vse leto.
Samec mlakarice
Samica mlakarice