Ščinkavec (Fringilla coelebs) je ena od najpogostejših vrst pri nas in smo ga prav gotovo že vsi videli. To je ptič velikosti vrabca, le nekoliko vitkejši je, njegov rep pa daljši kot pri domačem vrabcu. Iztegnjen v dolžino meri med 14 in 16 cm.
Prepoznali ga bomo po značilni dvojni beli progi na perutih, ki pozimi nekoliko porumeni, belih robovih repa in zeleno sivem križu; značilnostih, ki jih še najbolje vidimo med letom. Samec ima v toplem delu leta rjasto rdeče prsi in lica ter sivo modro teme in vrh glave. Sivino na glavi in temenu s prihodom jeseni zamenja rjava barva, do zime pa zbledi tudi živahna rdečina svatovskega perja, rjava hrbtna stran pa nekako zamre v umazanih odtenkih. Samica in mladi so manj barviti, a podobnega vzorca.
Ščinkavec je prebivalec gozdov, živih mej, tudi mestnih parkov in vrtov. Samec spomladi z glasnim petjem oznanja svoj teritorij z veje na drevesu in ponosno razkazuje svoje svatovsko perje, dva tekmeca pa lahko vidimo kako se spopadeta že v zraku in borbo nadaljujeta na tleh vse dokler eden od njiju ne odneha. Samica pa splete lično gnezdo med vejami in ga prikrije z lišaji in mahom. Gnezdijo aprila in maja.
To je dnevno aktiven ptič, ki se hrani predvsem s semeni, ki jih išče po tleh. Poleti pa si prehrano popestri še s kakšno žuželko ali drugim nevretenčarjem. V naših krajih ostane skozi vse leto, zato je v zimah s snežno odejo reden gost na vrtovih s krmilnico.
Ščinkavec (samec v jeseni)