Žerjav (Grus grus) je veličasten ptič, ki od konca repa do konice srednje dolgega kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti pa od 180 do 222 cm. Gre torej za ogromnega ptiča z zelo dolgimi nogami in dolgim ozkim vratom. Njegovo perje je modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, s katerimi se obarvajo med valjenjem jajc. Koničast kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima žerjav golo kožo rdeče barve. Ko je na tleh, dajejo dolga črna letalna peresa vtis košatega repa, vendar je ta v resnici prav kratek. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nogami.
Žerjav dnevno svetlobo izrabi za iskanje hrane. Je vsejed, ki se hrani s korenikami, gomolji, mladimi poganjki, listi in plodovi rastlin, od živalske hrane pa se na njegovem jedilniku znajde pravzaprav vse, kar najde; od odraslih žuželk in njihovih ličink, deževnikov, pajkov, stonog, do dvoživk, plazilcev, rib, malih sesalcev, jajc in ptičjih mladičev. Noči žerjavi prebijejo na skupinskih prenočiščih, na katera se vračajo vsako noč.
Pri nas lahko žerjava opazujemo v času selitev, v glavnem spomladi. Je izrazita selivka, ki se preko Evrope seli po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporablja vedno ista območja. V tople kraje žerjavi v večjih skupinah odletijo navadno v začetku septembra. Na selitvi tvorijo jate v obliki črke V in na ta način zmanjšajo zračni upor in porabo energije na dolgi poti. Na gnezditvena območja se iz prezimovališč v Afriki ali na Iberskem polotoku vrne marca in začne gnezditi aprila ali maja. Posamičen par gnezdi na različnih močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje zahteva velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom, ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo zgradi iz močvirskega rastlinja v ali tik ob vodi in ga lahko uporablja leto za letom. Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh starša na gnezdu glasno trobita v duetu in se tako veselita novega življenja.
Žerjava tako na gnezditvenih območjih kot na območjih prezimovanja najbolj ogrožajo izguba, drobljenje in degradacija življenjskega prostora. Regulacije, urbanizacija in širitev intenzivnih kmetijskih območij vodijo h koncentriranju večjega števila žerjavov na manjšem območju, kar pomeni slabše možnosti za preživetje. V nekaterih državah na njegovi selitveni poti ga še vedno lovijo, na gnezditvenih območjih, kjer je razvit turizem pa zaradi motenj starša večkrat puščata mladiče nezavarovane, zato jih več postane plen drugih živali.
Žerjavi v letu