Navadni koščak (Austropotamobius torrentium) ali krajše koščak je dandanes pogostejši od večjega jelševca. Je značilen prebivalec hitrih in mrzlih potokov in rek, kjer se navadno skriva pod kamni. Ne najdemo pa ga v hudourniških potokih, velikih prodonosnih rekah in stoječih vodah. Navadno živi v višjih legah kot jelševec, če pa vrsti že živita v istem vodotoku, koščak izbere dele s kamnitim dnom, jelševec pa dele, kjer je dno peščeno.
V Sloveniji je koščak razširjen predvsem v potokih, ki se stekajo v Savo ali Dravo, torej v porečju Save in Drave.
Koščak le redko zraste več kot 10 cm v dolžino. Njegovo telo je običajno rjavo, škarje pa so po spodnji strani svetlejše. Tudi koščak ima površino škarij posuto z velikimi zrnatimi izrastki in zato na otip zelo grobo. Prav tako koščak ni tako dolgoživ kot njegov večji sorodnik, saj ugotavljajo, da ne živi dalj kot 8 let.
Koščak ni bil nikoli gospodarsko zanimiv, vendar je odličen pokazatelj dobre kakovosti vode in s tem ohranjenosti naravnega okolja, zato je tudi ena od prednostnih vrst na seznamu vrst za vzpostavitev območij Natura 2000. Kot ostala domorodna potočna raka košarja, je tudi koščak pri nas zavarovan in ga je prepovedano loviti!
