Rjavi medved (Ursus arctos) je edini predstavnik družine medvedov (Ursidae) pri nas in naša največja zver. Krepko telo odrasle živali je dolgo od 150 do 250 cm. Samci so veliko večji od samic in lahko tehtajo tudi več kot 200 kg. Medved kljub okornemu videzu odlično teče, plava in pleza. Ker pri hoji stopa po celem podplatu, pravimo, da je podplatar. Ta velikan, ki živi okoli 30 let, je najbolj izrazit vsejed med našimi zvermi. Všeč so mu gobe ter plodovi, gomolji, korenike in zeleni deli rastlin. Nadvse rad se gosti z mravljami in osami ter ostalimi nevretenčarji, pleni glodavce in večje živali in tudi mrhovine se ne brani.
Jeseni se kosmatinec zavleče v brlog, ki si ga uredi pod izruvanim drevesom ali v skalni votlini, in v njem prezimi. Medvedovo zimsko mirovanje pa ni pravo zimsko spanje, kot ga poznamo pri ježu ali polhu. Pravzaprav gre za posebno obliko stradanja, med katero medved nevtralizira strupene produkte presnove. Ker v času mirovanja ne pije, se mu v telesu začnejo kopičiti strupene snovi, predvsem sečnina. Posebnost njegove presnove je ponovno vgrajevanje dušika iz sečnine v telesne beljakovine. Samice v zimskem času tudi kotijo. Mladiči ostanejo z mamo eno in pol do dve leti, nato se osamosvojijo.
Medved je bil prvotno razširjen po vsem zmernem pasu severne poloble, a je danes že marsikje iztrebljen. Tudi pri nas so ga v preteklosti močno preganjali, vendar se je v kočevsko-snežniških gozdovih uspel obdržati. Skrbno upravljanje s slovensko populacijo je pripeljalo do tega, da danes v slovenskih gozdovih glede na zadnje štetje živi okoli 560 teh velikih zveri, ki so pri nas zakonsko zavarovane. Kot prizadeta vrsta je rjavi medved uvrščen v Rdeči seznam ogroženih sesalcev Slovenije, kar pomeni, da lahko nadaljevanje dejavnikov ogrožanja pripelje do njegovega izumrtja. Le javna podpora varstva tega veličastnega sesalca bo medvedu omogočila dolgoročno preživetje v Sloveniji.
Zaradi njegove velikosti in moči ter ostrih krempljev je lahko srečanje z medvedom nevarno, vendar se medved srečanju navadno izogne. V primeru, da tiho hodite po gozdu in veter piha proti vam, pa se mu lahko približate in ga presenetite. V tem primeru je verjetno najboljša rešitev, da obdržite mirno kri. Ne bežite, premikajte se počasi in odmaknite pogled, saj v govorici živali pogled v oči izraža agresijo.
Samica z mladičem