Barja in močvirja sta besedi, ki dobita v človekovem ušesu neprijeten, skoraj zlovešč zven, vendar pa tem življenjskim prostorom s tem delamo veliko krivico, saj so barja in močvirja, skupaj z ostalimi mokrišči, resnična zibelka življenja na našem planetu.
Mokrišča, kamor družimo vse življenjske prostore, kjer se stikata in prepletata voda in kopno, so gotovo najpomembnejši življenjski prostori na Zemlji, vsaj kar se dobrobiti živih bitij tiče ... mokrišča, tudi barja in močvirja, namreč delujejo kot največja čistilna naprava na svetu!
Trstišče na Cerkniškem jezeru je pred spomladansko nevihto povsem zalito z vodo.
Vanje se steka in po njih pretaka voda, ki jo čistijo in od nje živijo nešteti organizmi, od mikroskopsko majhnih bakterij, praživali in alg, prek drobnih nevretenčarjev do pisanih rib, glasnih ptičev in dvoživk do plahih plazilcev, veličastnih sesalcev in rastlin vseh mogočih oblik.
Med barja in močvirja štejemo, glede na značilno rastje, ki tam uspeva, različne tipe močvirij in barij, vključno s povirnimi območji in obvodnimi močvirji z vodnimi rastlinami. Sem štejemo tudi rastlinske združbe stoječih celinskih voda, vlažna in mokrotna travišča ter visoka steblikovja, pa loge in močvirne gozdove.
Ob pogledu na združbo visokih šašev na Cerkniškem jezeru ni dvoma, da gre za močvirje.
Trstišča in podobne združbe
To so rastlinski sestoji, ki jih oblikujejo močvirske enokaličnice, na primer navadni trst (Phragmites australis), pisanka (Phalaris arundinacea), rogozi (rod Typha), ježki (rod Sparganium), bički (rod Schoenoplectus) ali preslice (rod Equisetum). Za te rastlinske združbe je značilno, da v njih navadno prevladuje ena sama rastlinska vrsta, na tem pa temelji tudi nadaljnja razvrstitev teh združb.
Tipično trstišče na Cerkniškem jezeru zažari v soncu jesenskega popoldneva.
Navadna trstišča
To so bolj ali manj gosti in obsežni sestoji navadnega trsta (Phragmites australis) na obrežjih stoječih celinskih vodnih teles in na morskih obrežjih, ob tekočih vodah in v močvirjih bogatih s hranilnimi snovmi.
Na robu trstišč se navadnemu trstu pridružijo tudi druge vrste rastlin, npr. brestovolistni oslad.
Kljub temu, da je pestrost rastlin v trstišču zelo majhna, pa so trstišča življenjski prostor različnih živali. Večina se jih očem skriva v vodi, med potopljenimi deli stebel, nekaj pa jih, kot trstni strnad (Emberiza schoeniclus) ali bobnarica (Botaurus stellaris), zavetje najde v nepregledni množici stebel nad vodno gladino.
Trstni strnad se skriva, prehranjuje, svatuje in gnezdi v gostem trstičju.
Nizka barja, prehodna barja in izviri
Nizka barja bomo spoznali po združbah nizkih šašev in drugih rastlin iz družine ostričevk. Tu uspevajo rastline prilagojene na bolj ali manj stalno vlažna ali namočena pusta tla.
Najobsežnejše bazično nizko barje na Cerkniškem jezeru je razvito na Dujcah.
Bazična nizka barja
Za bazična nizka barja je značilno, da jih namaka voda bogata z raztopljenimi karbonati, a revna s hranili. Talna voda je lahko na teh območjih tik pod površino, ponekod pa tudi na njej. Tudi na nizkih barjih nastaja šota, ki se tvori pod vodo, vendar pa ne nastaja iz šotnih mahov, kot je to značilno za visoka barja.
Za te življenjske prostore so značilne vrste nizkih barij, ki praviloma uspevajo skupaj z vrstami oligotrofnih mokrotnih travnikov, ki popestrijo rastlinsko odejo.
Navadna močvirnica je ena od redkih rastlin, ki se na bazičnem nizkem barju pridružijo sitovcu.
Na delih Cerkniškega jezera so pogoji ugodni za razvoj bazičnih nizkih barij, zato tu najdemo obsežne površine teh življenjskih prostorov. Na enih območjih lahko prevladuje črnikasti sitovec (Schoenus nigricans), na drugih rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), zato govorimo o nizkih barjih s črnikastim ali nizkih barjih z rjastim sitovcem; večinoma pa obe vrsti sitovca na nizkem barju uspevata skupaj.
Pridružijo se jima lahko še proseni (Carex panicea) in srhki šaš (C. davalliana), širokolistni (Eriophorum latifolium) in ozkolistni munec (E. angustifolium), alpski mavček (Trichophorum alpinum), modra stožka (Molinia caerulea), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), navadna močvirnica (Epipactis palustris), močvirna samoperka (Parnassia palustris) in še kakšna.
Zaradi nerabe se tudi nizka barja postopno spreminjajo v gozd, kjer pa značilne barjanske rastline ne preživijo.