Ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero, so nastali številni mlini in žage, s katerimi so prebivalci mleli moko in žagali les.
Še največ jih je bilo ob Cerkniščici, 22 km dolgem potoku, ki izvira na Vidovski planoti in napaja Cerkniško jezero, gradili pa so jih tudi na drugih pritokih jezera, npr. Žerovniščici in Lipsenjščici, pa tudi ob Martinjščici. Na Vidovski planoti so postavljali mline in žage tudi ob rekah Zali in Iški. V Begunjah so v t. i. Kurji dolini za večje izkoriščanje Cerkniščice izkopali 125 metrov dolgo samostojno strugo Mlinščice, ki je napajala 3 mline: spodnji, zgornji in Čopčev »maln«.
Sama delovna konstrukcija mlinov je bila običajno iz lesa, ki je bil skrbno izbran glede na vrsto in starost drevja. Mlinskih kamnov je bilo več vrst, »ta beli kamen« se je uporabljal za mletje pšenice, »ta črni kamen« za mletje ovsa, ječmena in koruze, »soržni kamen« pa se je uporabljal za mletje ajde, soržne moke in koruznega zdroba. Ponekod so stiskali tudi žirovo olje, mleli mokovec in suhe hruške. Z industrializacijo se je začelo množično opuščanje mlinov in žag, nekatere so preuredili v stanovanjska ali gospodarska poslopja, nekatere pa so opustili. Pogosto najdemo na nekdanjih mestih, kjer so stali mlini, le še razvaline in ostanke jezov.
| Število mlinov in žag na Cerkniščici: | 31 |
| Število mlinov in žag na lipsenjščici: | 2 |
| Število mlinov in žag ob žerovniščici: | 5 |
| Število mlinov in žag ob martinjščici: | 2 |
| tipi mlinskih kamnov: | beli, črni, soržni |
