Gora čarovnic

Zaradi čudovitega razgleda na Cerkniško jezero in Notranjsko podolje so si Slivnico za svoje domovanje izbrale coprnice z Uršulo na čelu. O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme, je pisal že Janez Vajkard Valvasor ...

Danes je ta gologlavi hrib priljubljena izletniška točka in do planinskega doma tik pod vrhom vodi pot iz vsake vasi ob njegovem vznožju. Če se boste prepustili čarobnosti sončnega zahoda in se v temi vračali v dolino, se ne bojte, čarovnice so se že dolgo tega umaknile v manj obljudene kraje. Prav lahko pa se zgodi, da srečate medveda!

Najvišji vrh hriba, ki se na severni strani dviga nad presihajočim Cerkniškim jezerom, je Velika Slivnica. Oblo sleme Slivnice od Bloške planote ločujejo dolina Cerkniščice in grape njenih pritokov. Vzdolž njenega vznožja je na južni strani nanizanih nekaj manjših kraških izvirov, ki pomagajo polniti jezero, ter nekaj vasi, ki so zrasle ob glavni cesti v Loško dolino in na Bloke.

Arheološke najdbe z Gradišča kažejo, da so Slivnico ljudje naseljevali že v prazgodovini in antiki. Kasneje so na njenih pobočjih kopali kremen in ga vozili v glažute na Javornikih, gozdarstvo in v manjši meri pašništvo pa sta živa še danes.

najvišji vrh (Velika slivnica):

1114 m

ZNAČILNOSTI SLIVNICE

Živalstvo

Na strmih severnih pobočjih se bohoti bukov gozd, vir lesa in dom vsem mogočim živalim, od hrošča bukovega kozlička do medveda.

Podnevi po gozdu odmeva bobnanje črne in zelene žolne ter velikega detla, z vrha jerebike se razlega kričanje krekovta in zvonko kukanje kukavice. Medtem med debli škrjančar šviga za ščinkavci in sinicami, nad travnatim pobočjem zakroži kanja, ob grebenu Slivnice pa se spreletita krokarja. Ta ptičji živžav traja vse do mraka, ko prihod noči iz dremeža zbudi veliko uharico in lesno sovo.

Travnike, nad katerimi čez dan letajo črni apoloni, gozdni postavneži in krvomočnična rjavka, ter pod njimi rije krt, še v jutranjem mraku obiščeta srna in zajec, za katerim se prikrade še lisica.

V živalskem kraljestvu ni ponoči nič manj živahno. Zdaj se v krošnjah zbudijo polhi, podleski, kune in netopirji, ki se podajo v lov za neštetimi nočnimi metulji. Gozdna tla oživijo žuželke, stonoge in pajkovci, ki so se čez dan skrivali pred soncem, a jih že čaka nova nevarnost – lačna usta krastač, rovk in ježev.
Rastlinstvo

Karbonatna kamninska podlaga je osnova za pestro rastlinstvo. To je zanimivo zlasti na prisojnih travnatih pobočjih, kjer se mešajo vplivi primorskega dela Slovenije in nadmorske višine Slivnice.

Tisti travniki, ki jih domačini še kosijo po načelu svojih prednikov, obiskovalcu poleti pričarajo nepozabni kalejdoskop cvetov. Iz množice vrst, ki razveseljujejo žuželke in pohodnike, izstopajo brezstebelni ušivec ter zavarovane brstična in kranjska lilija, gorski kosmatinec, travnolistna perunika, zlati koren, Montpellierski klinček in orhideje – muholiko mačje uho, bezgova in Fuchsova prstasta kukavica pa stasita, navadna in pikastocvetna kukavica, navadni kukovičnik ter navadna oblasta kukavica.

Nekatere vrste imajo rajši zavetje gozdov. Med orhidejami so takšne bleda naglavka, dvolistni vimenjak, širokolistna močvirnica, jajčastolistni muhovnik in rjava gnezdovnica, na Slivnici pa je tudi nahajališče endemnega kranjskega jegliča.