LIFE TRŠCA: Mreženje v Bolgariji

Sodelavci projekta LIFE TRŠCA smo se med 19. in 23. majem odpravili na mreženje v Bolgarijo, natančneje v mesto Ruse. Namen naše ekskurzije je bil terenski ogled različnih habitatov, kjer uspešno gnezdita ali se zadržujeta naši ciljni vrsti – raca kostanjevka (Aythya nyroca) in rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena). Pri tem nam je strokovno pomagala organizacija Bulgarian Society for the Protection of Birds (BSPB), ki jo je zastopal njihov predstavnik Nikolai Petkov.

BSPB je naravovarstvena organizacija, ki združuje člane z različnih področij zanimanja, povezanih z naravo, pticami in varstvom okolja. Njihovo poslanstvo je ohranjanje ptic ter območij in habitatov, ki so zanje ključnega pomena.

1. dan: Naravni rezervat Srebarna
Naš prvi postanek je bil naravni rezervat Srebarna, ki se nahaja v severovzhodni Bolgariji. Rezervat obsega jezero Srebarna in njegovo okolico ter leži ob pomembni selitveni poti ptic – Via Pontica, ki povezuje Evropo in Afriko. To jezero je zadnje jezero Donave in spada pod Naturo 2000 – vsa ostala jezera so že na tak ali drugačen način uničena. Zavarovano območje meri 6 km², razširjeno območje pa še dodatnih 5,4 km². Leta 1948 je bilo območje razglašeno za naravni rezervat, leta 1975 uvrščeno na Ramsarski seznam mokrišč, leta 1983 pa tudi na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Srebarna je najbolj znana po svoji bogati ptičji favni – dokumentiranih je bilo kar 179 vrst ptic. Med njimi so: dalmatinski pelikan, labod grbec, siva gos, barjanski lunj, različne vrste drozgov, čapelj in kormoranov. Tu redno gnezdi tudi raca kostanjevka, saj ima rada plitva območja s trstišči. Ugotovili smo, da kostanjevki zelo ustreza habitat, kjer je meja trstišč zelo razgibana – prepredena z zalivi in drugimi odprtimi vodnimi površinami. Ob vsaki uspešni gnezditvi se izvali približno 8–10 mladičev, od katerih odrastejo največ 4, saj imajo veliko plenilcev.

Ukvarjajo se s problematiko premajhne količine vode – gladina jezera je vse nižja, prav tako imajo težave z usedanjem sedimentov, saj ni več visokih voda, ki bi sedimente odplaknile. Načrtujejo se tudi poglobitve Donave, ki bodo nivo vode v jezeru dodatno znižale.

2. dan: Otok Belene
Drugi dan smo obiskali otok Belene, ki leži v severno-centralnem delu Bolgarije, na reki Donavi. Območje je edinstveno zaradi Belenskega otočja, ki ga sestavlja 19 otokov. Med pomembnejše lokalne zanimivosti sodijo tudi Naravni park Persina (edini tovrstni park ob Donavi), ostanki rimskega vojaškega gradu Dimum ter taborišče Belene, ki je delno ohranjeno taborišče iz časa komunističnega režima. 

Kompleks otokov Belene tvori mozaik pomembnih habitatov, ki omogočajo gnezdenje, prehranjevanje in počitek vodnih ptic skozi vse leto. Na tem območju so zabeležili 141 vrst ptic. Otoki danes gostijo pomembne populacije ptic z mednarodnim pomenom, med drugim: raca kostanjevka (Aythya nyroca), rjava čaplja (Ardea purpurea), črnoglavka (Chlidonias hybridus) in belorepec (Haliaeetus albicilla). Barjanski predeli so tudi ena redkih gnezditvenih lokacij rjavovratega ponirka (Podiceps grisegena) v Bolgariji.

Odkrili smo, da rjavovrati ponirki ne potrebujejo toliko zavetja kot race kostanjevke, saj smo jih v velikem številu opazili sredi odprte vodne površine. Nikolai nam je povedal, da imajo rjavovrati ponirki plavajoča gnezda in da potrebujejo le nekaj bilk, da začnejo z gradnjo gnezda. Jezero na otoku Belene, ki smo si ga ogledali, lahko tudi presahne, a žal je tudi tukaj vsako leto manj visokih voda.

3. dan: Jezeri Nikolovo in Nisovo
Zadnji dan terena smo obiskali še jezeri Nikolovo in Nisovo, kjer uspeva nam dobro poznana tršca oziroma navadni trst (Phragmites australis), ključna rastlina našega projekta. Ta habitat predstavlja pomembno življenjsko okolje za številne vrste ptic in drugih organizmov ter pomembno prispeva k razumevanju in primerjavi habitatnih razmer med Slovenijo in Bolgarijo. Kot zanimivost naj povemo, da smo tu opazovali tudi egipčanskega jastreba, ki na tem območju tudi gnezdi. Po obiskanih lokacijah smo se z našim vodnikom Nikolaiem usedli in ga podrobno izprašali o vseh vprašanjih, ki so se nam nabrala v teh treh dneh intenzivnih terenskih ogledov. 

Na žalost povsod, kjer pridobivamo informacije o vodnih pticah, na koncu pridemo do podobnega zaključka – zaradi podnebnih sprememb se zmanjšuje količina padavin in nivo vode, kar je ključno za vodne ptice.

Naša ekskurzija pa nam je vseeno dala veliko dragocenih informacij, ki nam bodo v pomoč pri projektu LIFE TRŠCA. Izvedeli smo, kako izgleda habitat, ki ga potrebujeta raca kostanjevka in rjavovrati ponirek, na kakšen način gradita gnezda, s kakšno hrano se prehranjujeta ter kje se prehranjujeta. Spoznali smo tudi, da so kostanjevke precej agresivne in da na območju štirih hektarjev gnezdi le en par. Njihova gnezda so izredno dobro skrita, saj jih zgradijo tako, da so vsaj delno zakrita tudi z zgornje strani.