Navadna bukev
Družina: bukovke (Fagaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: do 40 m
Rastišče: gozdovi
Navadna bukev (Fagus sylvatica) je vsem znano drevo s sivim, večinoma gladkim, lubjem. Njeni ovalni listi s celim, valovitim robom so sprva po obeh straneh dlakavi, kasneje pa ogolijo. Kot ostale bukovke je tudi navadna bukev enodomno drevo, torej so na isti rastlini razviti tako ženski kot moški cvetovi. Moški cvetovi so združeni v okroglaste mačice viseče na dolgih pecljih, žensko socvetje pa tvorita dva cvetova na kratkem pokončnem peclju. Iz njih se po oploditvi razvije trirob plod (žir). Dva do tri take oreške pa obdaja olesenel bodičast ovoj, ki mu pravimo bukvica.
Bukev raste na svežih s hranili bogatih tleh po vsej Sloveniji, žir pa predstavlja bogat vir maščob za gozdne živali. Tako se v letih ko bukev obilno obrodi, namnožijo polhi in drugi glodavci; ptiči, divje svinje, srnjad, jelenjad in medvedi pa tisto leto z nakopičenimi zalogami energije zimo lažje preživijo. Tudi človek ceni bukov les, saj je ta odlično kurivo in uporaben za najrazličnejše izdelke, od igrač do parketa. Omeniti velja, da je lupina trikotnega oreška strupena!
Puhasti hrast
Družina: bukovke (Fagaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: do 20 m
Rastišče: prisojna kamnita pobočja
Puhasti hrast (Quercus pubescens) je listopadno drevo z globoko razbrazdano skorjo. Listna ploskev njegovih pernato nacepljenih listov je dolga od 4 do 8 cm, z zvezdastimi laski gosto porasel listni pecelj pa okoli 10 mm. Glavna značilnost, po kateri bomo puhasti hrast ločili od podobnih vrst hrastov, je gosta dlakavost njegovih brstov in mladih vejic. Tudi mladi listi so sprva po obeh straneh gosto puhasto dlakavi, vendar kasneje po zgornji strani ogolijo. Njegovi majhni plodovi so praviloma sedeči, dolgi so od 1 do 2 cm. Za hraste značilen skledičast ovoj, ki plod obdaja kot kapa, pri tej vrsti sega do polovice dolžine želoda.
Puhasti hrast raste na pustih, suhih in dobro prezračenih tleh na toplejših, svetlih legah. Pogost je v jugozahodnem, submediteranskem, delu Slovenije, proti severovzhodu pa je vse redkejši. Na skrajnem severovzhodu in severozahodu Slovenije mu razmere ne ustrezajo, zato ga tam ne bomo našli.
