Okroglolistna pijavčnica
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 10–50 cm
Rastišče: vlažni travniki in grmovje, vodni jarki in drugi vlažni kraji
Poleglo steblo okroglolistne pijavčnice (Lysimachia nummularia) se na kolencih ukoreninja. Olistano je z nasprotnimi, okroglimi do ovalnimi listi s topim vrhom. Listna ploskev kratkopecljatih listov je posejana z rdečimi pikčastimi žlezami. Dolga je do 3 cm. En ali dva petštevna cvetova se na dolgem cvetnem peclju razvijeta v zalistju listov v srednjem delu stebla. Rumeni jajčastosuličasti venčni listi so dolgi od 9 do 16 mm. Zeleni čašni listi so srčasti in posuti z rdečimi pikami. Z izjemo Julijskih Alp uspeva okroglolistna pijavčnica po vsej Sloveniji. Raste na tleh bogatih z dušikom. Znana je njena uporaba pri lajšanju težav z dihali in prebavili ter za celjenje ran.
Pikasta pijavčnica
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 50–100 cm
Rastišče: vlažni travniki, vodni jarki, močvirja, visoka steblikovja in ob poteh
Pikasta pijavčnica (Lysimachia punctata) je zelnata trajnica s pokončnim, enostavnim (nerazvejenim), dlakavim oglatim steblom. Jajčasti stebelni listi so po trije ali štirje nameščeni v vretencih. Dolgi so do 8 cm in po spodnji strani črno pikčasti. V zalistju zgornjih stebelnih listov se poleti razcvetijo po trije ali štirje živo rumeni cvetovi. Za pikasto pijavčnico je značilno, da so njeni venčni listi po robu žlezastodlakavi, čašni zobci pa v celoti zeleni, brez rdečega roba.
Pikasta pijavčnica uspeva na vlažnih, z dušikom bogatih, humoznih tleh na zmerno kisli podlagi. Najbolj ji ustrezajo tople lege. Z izjemo visokogorja na severozahodu Slovenije je pikasta pijavčnica razširjena in pogosta po vsej Sloveniji.
Navadna pijavčnica
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 50–150 cm
Rastišče: vlažni travniki, jarki, močvirja, nabrežja
Navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris) je postavna rastlina z olistanim dlakavim steblom, ki je v prerezu okroglo. Njeni listi so razvrščeni v vretencih. Ima petštevne cvetove. Rumeni venčni listi so po robu goli, zeleni čašni listi pa so rdeče obrobljeni. V Sloveniji je splošno razširjena vrsta, vezana na sončna rastišča z vlažnimi tlemi.
Trobentica
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: februar–maj
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: travniki, svetli gozdovi, sadovnjaki in med grmovjem
Navadni jeglič (Primula vulgaris) vsi poznamo pod imenom trobentica. Njeni listi oblikujejo pritlično rozeto. Podolgasti do narobejajčasti listi so zoženi v krilat pecelj. Dolgi so do 15 cm. Izrazito mrežasto žilnata listna ploskev ima grobo nazobčan rob. Cvetno steblo je močno skrajšano, zato je socvetje pravzaprav pritlično. Bledorumeni petštevni cvetovi z živo rumenim ustjem se razvijejo na štrlečedlakavih pecljih, ki so dolgi od 5 do 15 cm. Čaša je prilegla cevi lijastega venca. Trobentico so dosti uporabljali pri lajšanju težav z dihali, obtočili in prebavili pa tudi za lajšanje bolečin in celjenje ran. Raste na svežih, zmerno bogatih tleh po vsej Sloveniji.
Visoki jeglič
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: vlažni travniki in gozdovi, vlažen grušč in sestoji visokih steblik
Nagubani listi visokega jegliča (Primula elatior) tvorijo pritlično rozeto. Do 25 cm dolgi listi so po obeh straneh dlakavi, njihov rob pa je nepravilno in drobno nazobčan. Na vrhu gostodlakavega cvetnega stebla se razvije kobulasto socvetje z več pecljatimi cvetovi. Venec je bledo rumen, v goltu pa temno rumen. Venčne krpe so pladnjasto razprostrte (kot pri trobentici). Svetlo zelena čaša je ozka, čašni zobci pri njenem vrhu pa objemajo venčno cev. Plod cilindrične oblike je navadno daljši od čaše. Visokemu jegliču ustrezajo vlažna peščena tla v hladnejših predelih, na primer v gorskem pasu. Pogostejši je na severozahodu in severu Slovenije, medtem ko je na severovzhodu in jugu države redek. Rastlina vsebuje zdravilne učinkovine, zato so si ljudje z njim blažili bolečine in vnetja ter celili rane.
Kranjski jeglič
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 7–20 cm
Rastišče: vlažne skalne razpoke, vlažne soteske in kamniti bukovi gozdovi
Nekoliko mesnati, svetlo zeleni listi kranjskega jegliča (Primula carniolica) tvorijo pritlično rozeto. Dolgi so od 3 do 15 cm in široki od 1 do 5 cm. Lopatičasti, narobejajčasti ali suličasti listi so postopoma zoženi v pecelj. Vsa rastlina je gola, le na čaši in listnem robu so posamezne žlezne dlake. Kobulasto socvetje se razvije na vrhu neolistanega stebla. Navadno ga tvorijo največ štirje cvetovi. Rožnati do bledo vijoličasti cvetovi so široki od 14 do 25 mm. Uspeva na zelo omejenem območju, je endemit. Najdemo ga v porečjih Idrijce in Ljubljanice. V Sloveniji je z zakonom zavarovan in vpisan na Rdeči seznam ogroženih rastlin. Je tudi ena od kvalifikacijskih rastlinskih vrst za določitev območij Natura 2000 v Sloveniji.
Navadna ciklama
Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: listnati in mešani gozdovi, grmovje
Posamični kimasti cvetovi navadne ciklame (Cyclamen purpurascens) so svetlo do temno rožnate (ciklamne) barve in prijetno dišijo. Krpe venčnih listov so ostro zavihane nazaj. Zimzeleni, srčasti dolgopecljati pritlični listi so spodaj vijoličasti. Izraščajo iz diskastega gomolja. Ciklama je strupena rastlina, ki jo najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Uspeva v gozdovih na apnenčasti podlagi. Pri nas je zavarovana vrsta. Njenih podzemnih delov ni dovoljeno odkopavati in prenašati, lahko pa si naberemo dehteč šopek.