Okroglolistni kamnokreč
Družina: kamnokrečevke (Saxifragaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 10–60 cm
Rastišče: skalovje, melišča, gozdovi in ruševje
Pokončno steblo okroglolistnega kamnokreča (Saxifraga rotundifolia) je močno razvejeno in mnogocvetno. Izrašča iz zimzelene pritlične listne rozete, ki jo tvorijo dolgopecljati ledvičasti listi. Listna ploskev je široka od 1,5 do 5 cm, listni rob pa nepravilno nazobčan. Spodnji stebelni listi so podobni pritličnim, proti vrhu stebla pa so listi vse manjši in imajo čedalje krajši pecelj. Socvetje je mnogocvetno. Sestavljajo ga petštevni cvetovi z belimi venčnimi listi, ki jih krasijo rdeče in rumene pike.
Okroglolistni kamnokreč uspeva na bazičnih, svežih tleh, najraje v senci dreves. Ustrezajo mu nižje temperature, zato je v Sloveniji razširjen v alpskem in predalpskem svetu ter po hribovju Dinaridov.
Skalni kamnokreč
Družina: kamnokrečevke (Saxifragaceae)
Čas cvetenja: april–september
Velikost: 10–20 cm
Rastišče: senčno in vlažno skalovje
Steblo skalnega kamnokreča (Saxifraga petraea) je poleglo, pokončna so le cvetna stebla. Je nežna dvoletnica z belimi petštevnimi cvetovi in krpatimi polkrožnimi listi na dolgih pecljih. Uspeva v polsenci, na zmerno vlažnih apnenčastih tleh. Pojavlja se raztreseno po vsej Sloveniji, pogostejši je v severozahodnem delu.
Triprsti kamnokreč
Družina: kamnokrečevke (Saxifragaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 2–20 cm
Rastišče: skalovje, stari zidovi in peščena tla
Triprsti kamnokreč (Saxifraga tridactylites) je drobna enoletnica, vsa pokrita z lepljivimi žlezami. Majhni, 5 do 20 mm dolgi, celorobi ali trokrpi pritlični listi oblikujejo pritlično rozeto, a se ta v času cvetenja večinoma že posuši. Nekoliko mesnati stebelni listi so dali tej vrsti kamnokreča tudi ime, saj so navadno trokrpi. Na vrhu stebla majhni beli cvetovi oblikujejo razvejeno socvetje. Cvetni peclji so dva do petkrat daljši od petštevnih cvetov. Snežno beli venčni listi so 2 do 4 mm dolgi.
Triprsti kamnokreč uspeva na najbolj pusti kamniti ali peščeni podlagi, najraje na polnem soncu. Zacvetel bo na starem zidovju, skalovju, peščenih tleh ob cestah in poteh ter na podobnih ’ekstremnih’ rastiščih. Pri nas je, z izjemo Prekmurja in večjega dela severozahodne Slovenije, splošno razširjen, a ga zaradi njegove miniaturne pojave zlahka spregledamo.
Premenjalnolistni vraničnik
Družina: kamnokrečevke (Saxifragaceae)
Čas cvetenja: marec–junij
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: senčni in vlažni gozdovi ter ob potokih
Drobne cvetove premenjalnolistnega vraničnika (Chrysosplenium alternifolium) sestavljajo štirje rumeni čašni listi, osem prašnikov in en pestič. Rumeni ovršni listi so zgoščeni tik pod cvetovi in te naredijo bolj opazne. Steblo je v prečnem prerezu trikotno. Listi so okroglasti do srčasti listi. S pritlikami se vraničnik lahko razraste v prave preproge, ki pokrivajo vlažna tla ob gozdnih potokih po skoraj vsej Sloveniji.
