Klinčnice (Caryophyllaceae) so družina, ki je z več kot 2000 vrstami razširjena po vsem svetu. Z vrstami te družine je predvsem bogato Sredozemlje. To so večinoma zelišča, ki imajo v glavnem nasprotno razvrščene enostavne celorobe liste. Izrazito kolenčasto zgrajeno steblo je enostavno ali na različne načine razraslo. V cvetu je v enem krogu razvrščenih po 4 ali 5 listov cvetnega odevala, torej so cvetovi štiri- ali petštevni. Cvetno odevalo je večinoma dvojno, iz čaše in venca. Čašni listi so prosti ali zrasli. Venčni listi so različno oblikovani, lahko so celi, dvokrpi ali pa imajo zoženo dno (žebica) in razširjen vrhnji del (ploščica) kot na primer nageljčki. Venčni listi pa lahko tudi manjkajo. Zvezdasti cvetovi so praviloma dvospolni, lahko so posamični ali združeni v socvetja. Njihov plod je večinoma mnogosemenska glavica, redkeje orešek ali jagoda. Klinčnice lahko tvorijo antociane (vodotopne snovi, ki dajo cvetovom rdečkaste, vijolične ali modre barvne odtenke) in saponine (snovi, ki se v vodi penijo).
Mahovna popkoresa
Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: senčni gozdovi, vlažno skalovje, melišča in zidovi
Mahovna popkoresa (Moehringia muscosa) na primernih rastiščih tvori rahle preproge. Njena nežna, tanka gola stebelca so močno razvejana. Olistana so z do 4 cm dolgimi, nasprotno razvrščenimi, nitastimi listi. Mahovna popkoresa je vednozelena rastlina, čeprav njen nežni videz na to ne kaže. Njeni snežno beli cvetovi so štirištevni. Beli venčni listi so izrazito daljši od zelenih čašnih listov. Mahovna popkoresa raste na bolj ali manj vlažnih, pustih bazičnih tleh na nekoliko hladnejših krajih. Razširjena je po vsej Sloveniji, razen v Pomurju je niso našli.
Kukavičja lučca
Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: vlažni travniki
Rožnati venčni listi kukavičje lučce (Lychnis flos–cuculi) so globoko nacepljeni v štiri roglje. Čašni listi so zrasli v cev, ki ima na površini izstopajoča vzdolžna rebrca. Steblo je pod socvetjem lepljivo, njeni nasprotno razvrščeni stebelni listi pa so pokončno štrleči. Rastlina je pogosta po vsej Sloveniji, vendar raste le na sončnih rastiščih na vlažnih tleh bogatih s humusom.
Rdeči slizek
Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: travniki, visoke steblike, gozdovi in vlažno grmovje
Rdeči slizek (Silene dioica) je dvoletnica ali trajnica. Njeno pokončno štrlečedlakavo steblo je olistano z nasprotnimi jajčastimi do suličastimi listi. Ima petštevne cvetove brez izrazitega vonja. Cvetovi so enospolni, kar pomeni, da so v enem cvetu razviti samo prašniki (moški cvetovi) ali samo pestiči (ženski cvetovi). Rastline so dvodomne, torej so na eni rastlini prisotni le ženski, na drugi pa le moški cvetovi. Cvetovi rdečega slizka na vrhu rastline tvorijo socvetje. Gosto štrlečedlakava čaša je valjasta; dolga je med 10 in 15 mm. Čaša moških cvetov ima 10 žil, čaša ženskih pa 20. Globoko preklani venčni listi ciklamne barve so dolgi od 15 do 25 mm.
Rdeči slizek najraje uspeva na vlažnih z dušikom bogatih tleh. V Sloveniji je splošno razširjen v višjih legah, od gorskega pasu (višje od 600 ali 700 m nad morjem) do gozdne meje; v nižinah pa je redek, zato ga bomo v Pomurju in na Primorskem le redkokje srečali.
Pokalica
Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–60 cm
Rastišče: travniki, pašniki, med grmovjem
Pokalica (Silene vulgaris) je zanesljivo prepoznavna po izrazito napihnjeni čaši in belem vencu. Na napihnjeni čaši je jasno vidnih 20 vzdolžnih žil, ki so med sabo mrežasto povezane. Čaša je dolga med 12 in 18 mm. Bel venec je dolg med 15 in 25 mm, njegova ploščica (razširjen del) pa globoko preklana. Pokalica je trajnica, ki iz podzemne korenike navadno požene po več, praviloma golih in nikoli lepljivih, stebel. Zanjo so značilni necvetoči (sterilni) poganjki, ki so večinoma razviti v obliki pritličnih listnih rozet. Pokončna, pogosto modrikasto nadahnjena, stebla so v zgornjem delo navadno razvejena. Na vrhu poganjkov se poleti razcvetijo socvetja, ki jih sestavlja 3 do 20 cvetov. Stebla so olistana z nasprotnimi, priostrenimi listi različnih oblik (od črtalastih, suličastih do jajčastih).
Pokalica je rastlina s soncem obsijanih travnatih krajev. Je splošno razširjena in po vsej Sloveniji zelo pogosta travniška rastlina.
Montpellierskega nageljčka
Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: kamnita, travnata in grmovnata pobočja, svetli gozdovi
Dva do pet belih ali svetlo rožnatih cvetov Montpellierskega nageljčka (Dianthus hyssopifolius) je združenih v dolgopecljata socvetja. Cvet v premeru meri med 25 in 30 mm. Venčni listi so resasto razcepljeni, luske na čašnih listih pa podaljšane v šilasto reso. Njegovi dolgo priostreni stebelni listi so temno zeleni. Rodovno ime klinčkov ali nageljčkov izhaja iz grških besed dios (božanski) in anthos (cvet). Cvetovi pa ne samo izgledajo božansko, ampak tako tudi dišijo. V Sloveniji je Montpellierski klinček zavarovan, zato ga ni dovoljeno trgati ali prenašati z naravnega rastišča. Na primernih rastiščih ga lahko najdemo v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, bolj vzhodno pa je zelo redek.
