Tevje
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: listnati gozdovi
Tevje (Hacquetia epipactis) zacveti še preden se drevesa olistajo, njegov ’cvet’ pa se za cvet le izdaja. V resnici gre za socvetje, ki mu pravimo pacvet in že na daleč vzbuja pozornost opraševalcev. V njegovi sredini je mnogo drobnih rumenih cvetov združenih v gosto kobulasto socvetje, tega pa obdajajo veliki zeleni ogrinjalni listi. Je značilna rastlina dinarskih listnatih gozdov, ki raste po vsej Sloveniji.
Veliki zali kobulček
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: vlažni gozdni robovi, med visokimi steblikami, travniki na globokih tleh
Drobni cvetovi velikega zalega kobulčka (Astrantia major) oblikujejo polkrožna socvetja, ki jih obdajajo zelenkasto do rožnato beli ogrinjalni listi. Ti so tako dolgi kot kobul, na njih pa je 3–5 prečno povezanih vzdolžnih žil. Socvetje je skupaj z ogrinjalnimi listi široko 2–3 cm in zgleda kot en sam cvet. Pravimo mu pacvet in ga opraševalci lažje opazijo. Uspeva v polsenci na zmerno vlažnih, bazičnih tleh po vsej Sloveniji.
Ametistasta možina
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–40 cm
Rastišče: suha kamnita pobočja in kraške gmajne
Ametistasto možino (Eryngium amethystinum) bomo od ostalih vrst družine kobulnic zlahka ločili, saj je vsa rastlina izrazito bodičasta. Zobci na listnem robu, listi ogrinjala in čašni listi so podaljšani v bodice, ki so učinkovita zaščita pred velikimi rastlinojedimi živalmi. Čvrsto steblo je olistano z do dna deljenimi listi in tudi pritlični listi so deljeni na tak način. Spodnji del listne ploskve je kot trak prilegel k steblu, pravimo da se list izteza po steblu. Socvetje in zgornji deli rastline se pozno poleti obarvajo izrazito modro. Ametistasta možina raste na pustih, suhih in toplih tleh na karbonatni podlagi. V Sloveniji jo bomo našli na sončnih legah v jugozahodnem delu države, kjer je pogosta, ter v osrednjem in jugovzhodnem delu Slovenije, kjer pa je precej redka. V predalpskem in alpskem svetu ter na severovzhodu države pa sploh ne uspeva.
Širokolistna koščica
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 80–150 cm
Rastišče: stoječe vode, nabrežja, močvirja
Širokolistna koščica (Sium latifolium) je amfibijska rastlina, ki se prilagodi življenju na kopnem ali v vodi. Kopenska oblika ima lihopernate liste z nazobčanimi suličastimi segmenti, ki so dolgi do 10 cm. Potopljeni listi pa so večkrat razrezani v črtalaste segmente. Beli cvetovi tvorijo sestavljen kobul. Je strupena rastlina. Uspeva na sončnih rastiščih na mokrih tleh bogatih s hranili. V Sloveniji je precej redka in je v rdeči seznam uvrščena kot ranljiva vrsta.
Navadni sovec
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: združbe visokih šašev, močvirni travniki
Okroglo, votlo steblo navadnega sovca (Oenanthe fistulosa) po tleh požene pritlike. Njegovi lihopernati stebelni listi so deljeni v črtalaste roglje, majhni beli cvetovi pa so združeni v kobul na vrhu stebla. Sedeči plodovi ob zrelosti pordečijo. Nameščeni so tesno skupaj, zato je kobulček okroglast. Navadni sovec je v Sloveniji zelo redka, močno strupena rastlina. Uspeva v nižinah, na sončnih rastiščih, ki so redno poplavljena. V Sloveniji je za uspevanje te vrste malo primernih rastišč, poleg tega so zelo občutljiva na spremembe. V slovenski rdeči seznam rastlin je uvrščen kot prizadeta vrsta.
Navadno korenje
Družina: kobulnice (Apiaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: suhi travniki, ob poteh in robovih cest
Navadno korenje (Daucus carota) je dvoletnica s tanko, belkasto glavno koreniko, ki je pri gojeni obliki korenja oranžna ali rumena in močno odebeljena. Pokončno, razvejano steblo je poraslo s ščetinastimi dlakami in olistano z dva do trikrat pernato deljenimi listi. Na vrhu poganjkov drobni beli cvetovi oblikujejo sestavljene kobule. Na njihovi sredi je pogosto razvit en sam črno vijoličen cvet. Sestavljena socvetja so sprva ploska, ob dozorevanju bodičastih plodov pa se kobulovi žarki postavijo pokonci. Za navadno korenje so značilni pernato deljeni listi ogrinjala (listi razviti na bazi sestavljenega kobula). Raste zlasti na suhih tleh na sončnih legah in je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena vrsta. Navadno korenje uporabljamo tudi kot zdravilno rastlino, s katero si ljudje blažijo predvsem težave s prebavo in presnovo.
