Navadna krhlika
Družina: krhlikovke (Rhamnaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: do 5 m
Rastišče: vlažni gozdovi, žive meje, ob vodnih jarkih, vlažni travniki in barja
Veje navadne krhlike (Frangula alnus) so brez trnov. Ovalna listna ploskev pecljatih listov je celoroba. Dolga je od 2 do 5 cm. Na njej je dobro vidnih 7 do 9 parov stranskih žil, ki na spodnji strani lista izrazito izstopajo. Njeni zelenkasto beli petštevni cvetovi so drobni. Do štirje cvetovi se v zalistju listov razvijejo na do 12 mm dolgih pecljih. Sprva zeleni okrogli plodovi kasneje pordečijo, zrele jagode pa so črne. Navadna krhlika je strupena, a so jo zaradi njenih zdravilnih lastnosti vseeno uporabljali za lajšanje težav s prebavili in obtočili. Uporabljali so jo tudi za izdelavo oglja. V Sloveniji je pogosta in splošno razširjena rastlina.
Razkrečena kozja češnja
Družina: krhlikovke (Rhamnaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 30–150 cm
Rastišče: kamnita pobočja, gozdni robovi, svetli gozdovi
Razkrečena kozja češnja (Rhamnus saxatilis) je do meter in pol visok grm z lokastimi vejami. Njeni stranski poganjki se navadno končajo z močnim trnom. Suličasti stebelni listi so nasprotno razvrščeni. Dolgi so od 1 do 3 cm in pogosto vzdolžno zapognjeni. Listni peclji so dolgi od 2 do 4 mm, rob listne ploskve pa je drobno nazobčan. Majhni zelenkasti cvetovi so praviloma štirištevni. Poleti dozori njen kroglast, bleščeče črn koščičast plod. Razkrečena kozja češnja uspeva na toplih legah na apnenčasti podlagi. Razširjena je po vsej Sloveniji, a ni prav pogosta. Posebej redka je v severovzhodnem delu države.
Kranjska kozja češnja
Družina: krhlikovke (Rhamnaceae)
Čas cvetenja: maj – junij
Velikost: do 4 m
Rastišče: gozdovi in skalnata pobočja
Kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax) je grm, ki le redko zraste višje od štirih metrov. Zanjo so značilni stranski poganjki brez trnov. Njeni poganjki so olistani z velikimi, od 4 do 16 cm dolgimi bleščečimi listi, na katerih je dobro vidnih 10 do 20 parov stranskih žil. V zalistju stebelnih listov se razvijejo socvetja, ki jih sestavljajo majhni, praviloma štirištevni, cvetovi zelene barve. Zreli plodovi so okroglaste bleščeče črne jagode, ki v premeru merijo do 10 mm.
Kranjska kozja češnja uspeva na svežih, zmerno bogatih bazičnih tleh, ki se le izjemoma povsem presušijo ali dolgotrajno namočijo. V Sloveniji je razširjena po hribovitih predelih dinarskega sveta, v gorskem svetu in v dolini reke Drave; drugje pa je ne bomo srečali.