Česnovka
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 20–80 cm
Rastišče: logi in med grmovjem
Pokončno steblo česnovke (Alliaria petiolata) je premenjalno olistano. Srčasti stebelni listi so pecljati, listni rob pa je izrazito narezan. Okoli 10 mm široki štirištevni cvetovi so združeni v socvetja na vrhu stebla. Sprva so socvetja zgoščena, med razvojem plodov pa se podaljšajo. Plodovom križnic, ki so več kot trikrat tako dolgi kot široki, pravimo luski. Zreli luski česnovke so dolgi od 3 do 6 cm. Tej vrsti je dal ime značilen vonj po česnu, ki ga najlažje zaznamo, če njen list zmečkamo med prsti. Česnovka je razširjena po vsej Sloveniji. Najraje uspeva na tleh bogatih z dušikom, izogiba pa se velikih nadmorskih višin.
Prava potočarka
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 40–120 cm
Rastišče: ob vodah, jarki
Cvetove prave potočarke (Rorippa amphibia) sestavljajo štirje rumeni venčni listi, ki so dvakrat daljši od čašnih. Vsi stebelni listi so sedeči. Zgornji so enostavni in nepravilno nazobčani, spodnji pa so lahko lihopernati. Je amfibijska rastlina in lahko uspeva v vodi ali na kopnem. Spremembam okolja se prilagodi tako, da spremeni svojo obliko, anatomijo in delovanje. V rdečem seznamu ogroženih rastlin Slovenije je obravnavana kot ranljiva vrsta.
Travniška penuša
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 10–60 cm
Rastišče: močvirni travniki in poplavni gozdovi
Štirištevni rožnati cvetovi travniške penuše (Cardamine pratensis) imajo rumene prašnice in so približno 1 cm dolgi. Pritlični lihopernati listi, katerih končni listič je večji od stranskih, tvorijo listno rozeto. Na vrhu olistanega votlega stebla tvorijo zgoščeno socvetje. Uspeva v senčnih legah na vlažnih tleh po vsej Sloveniji. S čaji iz travniške penuše so si ljudje lajšali bolečine in krče, iz mladih listov pa so pripravljali juhe in solate.
Dlakava penuša
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: marec–junij
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: travniki, ob poteh, med grmovjem in obdelana tla
Lihopernati pritlični listi dlakave penuše (Cardamine hirsuta) tvorijo listno rozeto. Sestavljajo jih do štirje pari lističev. Končni listič je večji od stranskih. Pogosto vijolično nadahnjena rastlinica požene številna stebla olistana z dvema do štirimi listi, ki niso prilegli h golemu do redkodlakavemu steblu. Na vrhu stebelc se razvije socvetje, ki ga tvorijo drobni beli cvetovi. Venčni listi štirištevnih cvetov so dolgi okoli 3 mm. Zrel plod je od 12 do 25 mm dolg lusk (torej je več kot trikrat daljši od svoje širine). Dlakava penuša je, z izjemo severovzhodnega dela, razširjena po vsej Sloveniji. Raste na svežih, s hranili bogatih tleh.
Brstična konopnica
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: listnati gozdovi
Nerazvejano, pokončno steblo brstične konopnice (Cardamine bulbifera) požene iz vodoravne korenike. Olistano je z več kot osmimi listi. Spodnji listi so deljeni, zgornji pa enostavni. V zalistju grobo nazobčanih listov so nameščeni rjavo vijolični zarodni brstiči, s katerimi se ta vrsta razširja. Ko zarodni brstič pade na tla, se namreč iz njega lahko razvije nova rastlina. Na vrhu stebla nekaj belih ali rožnatih cvetov oblikuje grozdasto socvetje. Venčni listi so dolgi od 12 do 18 mm. Brstična konopnica se večinoma razširja z zarodnimi brstiči, le redko se iz oplojenih cvetov razvije od 20 do 35 mm dolg in 2,5 mm širok plod. V Sloveniji je splošno razširjena gozdna rastlina.
Peterolistna konopnica
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 30–50 cm
Rastišče: bukovi in mešani gozdovi v senčnih legah
Peterolistna konopnica (Cardamine pentaphyllos) v zemlji skriva vodoravno koreniko. Iz nje požene pokončno, nerazvejano steblo, ki je olistano z največ petimi premenjalno razvrščenimi listi. Ti so deljeni; spodnji so peternati, zgornji pa trojnati. Suličasti lističi z ostro nazobčanim robom so lahko tudi več kot 10 cm dolgi. Socvetje na vrhu stebla sestavljajo veliki vijolični cvetovi. Venčni listi so dolgi od 15 do 25 mm, prašnice so rumene. Zreli plodovi so dolgi od 4 do 7 cm, široki pa do 5 mm. Peterolistna konopnica je v zahodnem in osrednjem delu Slovenije splošno razširjena, proti vzhodu države pa je vse redkejša. V submediteranskem in subpanonskem delu Slovenije pa je ne najdemo.
Deveterolistna konopnica
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: gozdovi
Deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos) je trajnica, ki se v prsti razrašča z vodoravno plazečo koreniko. Iz nje že zgodaj spomladi požene pokončno golo steblo, na katerem se praviloma razvijejo trije trojnati listi. Nameščeni so v vretencu in imajo nazobčan rob. Njeni bledorumeni cvetovi so okoli 1,5 cm dolgi. Venčni listi se ne razprejo, zato so cvetovi zvonaste oblike. Na vrhu stebla nekaj cvetov oblikuje socvetje, ki je sprva kimasto, kasneje pa pokončno. Plodovi so luski, dolgi 5–7 cm. Deveterolistna konopnica uspeva v zavetju gozdov, saj ji prijajo senčna rastišča na svežih in hranljivih tleh.
Trpežna srebrenka
Družina: križnice (Brassicaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 30–120 cm
Rastišče: vlažni gorski gozdovi
Visoko steblo trpežne srebrenke (Lunaria rediviva) je olistano s pecljatimi srčastimi listi. Spodnji listi so največji, proti vrhu stebla pa se listi manjšajo. Rob listne ploskve je neenakomerno nazobčan. V zgornjem delu je steblo razvejano, na vrhu poganjkov pa se razcvetijo lila, bledo vijolični ali beli cvetovi. Venčni listi močno dišečih cvetov so dolgi od 20 do 30 mm. Od 5 do 8 cm dolgi eliptični plodovi srebrenke so na obeh koncih zašiljeni. Ko se posušijo, postanejo belkasti in dobijo srebrn sijaj. Razširjena je po vsej Sloveniji, uspeva pa le v višjih legah.
