- Lepi čeveljc
- Dolgolistna naglavka
- Bleda naglavka
- Rdeča naglavka
- Navadna močvirnica
- Temnordeča močvirnica
- Drobnolistna močvirnica
- Širokolistna močvirnica
- Muellerjeva močvirnica
- Greuterjeva močvirnica
- Purpurna močvirnica
- Zavita škrbica
- Bezgova prstasta kukavica
- Mesnordeča prstasta kukavica
- Majska prstasta kukavica
- Laponska prstasta kukavica
- Fuchsova prstasta kukavica
- Transilvanska prstasta kukavica
- Navadni kukovičnik
- Dehteči kukovičnik
- Zeleni volčji jezik
- Dvolistni vimenjak
- Zelenkasti vimenjak
- Piramidasti pilovec
- Muholiko mačje uho
- Čmrljeliko mačje uho
- Čebeljeliko mačje uho
- Močvirska kukavica
- Navadna kukavica
- Čeladasta kukavica
- Škrlatnordeča kukavica
- Trizoba kukavica
- Pikastocvetna kukavica
- Navadna oblasta kukavica
Lepi čeveljc
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: svetli bukovi gozdovi, med ruševjem in ustaljen grušč
Pokončno steblo lepega čeveljca (Cypripedium calceolus) je olistano s tremi do petimi izrazito ožiljenimi jajčastimi listi. Ti so po spodnji strani puhasto dlakavi in proti vrhu stebla vse manjši. Na vrhu stebla se navadno razvijeta do dva velika cvetova. Rumena medena ustna je vrečasta, dolga je od 3 do 4 cm. Ostali cvetni listi so ozki in rjavi, dolgi so do 5 cm. Je redka rastlina, ki v majhnih skupinah raste v višjih legah. Pri nas uspeva v alpskem svetu in na visokih dinarskih planotah. V Sloveniji je kot ranljiva vrsta vpisan na Rdeči seznam. Poleg tega je zavarovan, zato ga ni dovoljeno poškodovati ali odnašati z naravnega rastišča. Za potrebnega varovanja so ga spoznali tudi v Evropi, saj je ena od kvalifikacijskih vrst za določitev posebnih varstvenih območij Natura 2000.
Dolgolistna naglavka
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, gozdne jase in grmovnata pobočja
Golo, pokončno steblo dolgolistne naglavke (Cephalanthera longifolia) je olistano z dvoredno razvrščenimi črtalastosuličastimi listi. Stebelnih listov, ki so navadno izrazito žlebasto zganjeni, je od šest do dvanajst, le izjemoma manj. Na vrhu stebla se praviloma razvije več kot 10 snežno belih cvetov brez ostroge. Pet cvetnih listov je povsem belih, medena ustna pa ima na koncu živo rumene lamele.
Dolgolistna naglavka raste na pustih bazičnih tleh bogatih s humusom. Najbolj ji prijajo svetli kraji v zavetju gozdov na zmerno toplih legah. V Sloveniji je splošno razširjena, a ni pogosta. Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin in kot ostale pripadnice družine kukavičevk tudi zavarovana!
Bleda naglavka
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, grmovnata pobočja in zaraščajoči se travniki
Pokončno steblo blede naglavke (Cephalanthera damasonium) je olistano z največ šestimi priostrenimi jajčastimi listi. Njeni pokončno štrleči stebelni listi so navadno žlebasto zapognjeni in s spodnjim delom objemajo steblo. Na vrhu golega stebla praviloma manj kot deset cvetov tvori rahlo socvetje. Spodnji podporni listi cvetov so podobni stebelnim listom, proti vrhu socvetja pa se zmanjšujejo. Rumenkasto beli cvetovi pogosto ostanejo ves čas cvetenja skoraj povsem zaprti. Bleda naglavka je razširjena po vsej Sloveniji, a ni prav pogosta. Pri nas je zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst rastlin.
Rdeča naglavka
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, grmovnata pobočja
Pokončno steblo rdeče naglavke (Cephalanthera rubra) je v zgornjem delu gosto žlezastodlakavo. Olistano je s suličastimi, žlebasto zganjenimi listi. Od ostalih dveh predstavnic tega rodu, ki poleg rdeče naglavke še uspevata pri nas, se že na daleč loči po rožnati do ciklamni barvi cvetov. Njeni cvetovi so veliki. Navadno so priostreni stranski cvetni listi usmerjeni naprej in cvet ves čas ostane bolj ali manj zaprt. Včasih pa se stranski cvetni listi povsem razprejo, takrat meri cvet v premeru tudi do 4 cm.
Rdeča naglavka uspeva na pustih, z dušikom siromašnih, a s humusom bogatih tleh na karbonatni podlagi. Najbolj ji ustrezajo suha tla na zmerno toplih legah, zato jo bomo največkrat srečali na prisojnih grmovnatih pobočjih ali v svetlih toplih gozdovih. Z izjemo Pomurja in dela ob slovenski obali je razširjena po vsej Sloveniji, a je vseeno precej redka.
Pri nas je zavarovana in kot ranljiva vrsta vpisana na seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Navadna močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: močvirni travniki, nizka barja in povirja
Navadna močvirnica (Epipactis palustris) je kukavičevka s pravokotno na steblo štrlečimi cvetovi, ki so dolgopecljati in združeni v rahlo socvetje. Ima prepoznavne cvetove s tremi rjavo rožnatimi cvetnimi listi in dvema krajšima stranskima, ki sta bela z rožnatimi žilami. Tudi velika medena ustna z valovitim robom je bela, le v sredini je rumenkasta, znotraj cveta pa rožnata. Njeni pokončni suličasti listi so daljši od stebelnih členkov. Z izjemo Pomurja in skrajnega vzhodnega dela Slovenije, se pojavlja raztreseno po vsej državi, vendar ni pogosta. Navadno raste na močvirnih travnikih in nizkih barjih na karbonatni podlagi; pravzaprav je edina od močvirnic, ki ji ustrezajo močvirnata tla. V Sloveniji je zavarovana in kot ranljiva vrsta (V) uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin.
Temnordeča močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–80 cm
Rastišče: svetli topli gozdovi in suha sončna travnata pobočja
V enostransko grozdasto socvetje temnordeče močvirnice (Epipactis atrorubens) je združenih več kot 10 škrlatno vijoličnih do rjavo rdečih cvetov, ki izrazito dišijo po vanilji. Njeni spiralasto razvrščeni, jajčastosuličasti stebelni listi so praviloma daljši od 5 cm.
Temnordeča močvirnica je precej pogosta toploljubna orhideja gozdnih robov na karbonatni podlagi. Z izjemo skrajnega severovzhoda Slovenije je razširjena po vsej državi, pogosteje pa se pojavlja proti zahodu Slovenije. V Sloveniji je, kot ostale predstavnice družine kukavičevk, zavarovana!
Drobnolistna močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 15–45 cm
Rastišče: gosti listopadni, redkeje borovi gozdovi
Drobnolistna močvirnica (Epipactis microphylla) je ime dobila po majhnih suličastih listih, ki so krajši od pripadajočega členka (internodija). Na vrhu njenega tankega, puhastodlakavega, bolj ali manj pokončnega stebla se ob ugodnih razmerah odpre 4 do 30 majhnih, 3 do 4 mm širokih cvetov, ki se lahko tudi samooprašujejo. Sivo zelenkasti cvetovi z vijoličnim pridihom so vodoravno štrleči ali kimasti in dišijo po vanilji. Spodnji cvetovi so tako dolgi kot podporni listi, proti vrhu socvetja pa so podporni listi vse krajši.
Drobnolistna močvirnica najraje uspeva na obronkih senčnih gozdov na globokih, svežih tleh na bazični podlagi. Kot redka vrsta je uvrščena na seznam ogroženih rastlin Slovenije, poleg tega je pri nas zavarovana.
Širokolistna močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–80 cm
Rastišče: robovi gozdov in gozdnih cest, gozdne jase, gozdovi in med grmovjem
Pokončno steblo širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine) je v zgornjem delu gosto kratkodlakavo, spodaj pa bolj ali manj golo. Olistano je s 5 do 10 vodoravno štrlečimi priostrenimi jajčastimi listi, ki so približno dvakrat daljši od stebelnih členkov (steblo med kolenci). Listni rob ni izrazito valovit. Spodnji podporni listi so veliko daljši od cvetov. Cvetovi so praviloma široko razprti. Stranska dva notranja cvetna lista sta rumeno zelena, pogosto rdečkasto nadahnjena. Zunanji cvetni listi so beli do temno rožnati. Plodne glavice so gole. Nekaj vrst močvirnic je širokolistni na videz zelo podobnih in jih je na terenu težko ločevati, zato vse skupaj pogosto družimo v skupino vrst (Epipactis helleborine agg.).
Širokolistna močvirnica uspeva na zmerno hranljivih, humoznih tleh na zasenčenih, zmerno toplih legah. V Sloveniji je splošno razširjena vrsta.
Širokolistna močvirnica je pri nas zavarovana, zato je ne nabirajmo in ne odkopavajmo, saj je najlepša v svojem naravnem okolju.
Muellerjeva močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaeceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, polsuhi in suhi travniki ter med grmovjem
Rumenkasto zeleno, pokončno steblo Muellerjeve močvirnice (Epipactis muelleri) je pogosto nekoliko cik-cakaste rasti. V spodnjem delu je golo, v zgornjem pa gosto puhastodlakavo. Olistano je s 5 do 10 jajčasto suličastimi listi z valovitim listnim robom. Stebelni listi so vodoravno do pokončno štrleči, žlebasto zganjeni in lokasto ukrivljeni. Srednji stebelni listi so navadno dolgi od 5 do 10 cm in široki od 2 do 4 cm. Na vrhu stebla se razcveti 10 do 40 precej velikih cvetov, ki se samooprašujejo. Zvonasti, bolj ali manj viseči cvetovi so zelo svetli, rumenkasto do belkasto zelene barve. Zadnji reženj medene ustne (hipohil) je navadno svetlo rjavo rdeč, sprednji reženj (epihil) pa bel. Povezava (zareza) med hipo- in epihilom je zelo široka in plitva. Pri določanju si pomagamo tudi s časom cvetenja, saj Muellerjeva močvirnica zacveti dva do štiri tedne pred, zelo podobno, širokolistno močvirnico (E. helleborine).
Muellerjeva močvirnica uspeva na suhih do vlažnih, pustih tleh na bazični podlagi na prisojnih legah. Razširjena je raztreseno po vsej Sloveniji, a nikjer ni pogosta.
Kot vse ostale pripadnice družine kukavičevk je tudi Muellerjeva močvirnica pri nas zavarovana. Poleg tega je kot redka (R) vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Greuterjeva močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 25–50 cm
Rastišče: bukovi gozdovi
Pokončno steblo Greuterjeve močvirnice (Epipactis greuteri) je v zgornjem delu puhastodlakavo. Olistano je s 4 do 7 jajčastosuličastimi listi, ki so približno tako dolgi kot stebelni členki. Koničasti listi so večinoma ploski, vodoravni ali nekoliko navzdol štrleči. Kimasti cvetovi z dolgo plodnico se razvijejo na dolgih pecljih (daljši od 5 mm) in so široko razprti. Podporni listi spodnjih cvetov so veliko daljši od cvetov in izrazito viseči. Stranski cvetni listi so zelenkasti, notranji lahko rožnati, medena ustna pa je bela s svetlo zeleno progo na sredini. Greuterjeva močvirnica je v Sloveniji redka vrsta, ki raste v vlažnih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih. Kot ostale kukavičevke je pri nas tudi zavarovana. Pri določanju gozdnih vrst močvirnic moramo biti previdni, saj je njihovo razlikovanje težavno - vrste so si med seboj podobne, obenem pa so si osebki iste vrste med seboj precej različni. Poleg tega so med njimi pogosti križanci, ki določanje še otežujejo.
Purpurna močvirnica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: listnati in mešani, včasih tudi iglasti gozdovi
Purpurna močvirnica (Epipactis purpurata) je ime dobila po barvi, saj je vsa rastlina izrazito vijolično nadahnjena. Pokončno steblo je olistano s premenjalno razvrščenimi, precej kratkimi listi. Njeni suličasti listi z rahlo valovitim robom so krajši ali le malo daljši od stebelnih členkov. Zgornja dva do trije stebelni listi pa so podobni podpornim listom cvetov. Tudi do 50, precej velikih in rahlo dišečih cvetov tvori vsestransko ovršno socvetje. Široko odprti cvetovi so kimasti ali vodoravno štrleči. Trije zelenkasti zunanji cvetni listi so rožnato nadahnjeni, notranja cvetna lista pa sta belkasta do zelenkasta. Prednji del medene ustne je rožnat, njegova konica pa obrnjena navznoter. Rjavo rožnat zadnji del medene ustne je bleščeč in pokrit z medičino. Purpurna močvirnica neredko raste v šopih, najdemo jo v senčnih in vlažnih listnatih in mešanih gozdovih. Z izjemo submediteranskega dela je razširjena raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je zavarovana in kot redka vrsta uvrščena na Rdeči seznam!
Zavita škrbica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: avgust–oktober
Velikost: 6–30 cm
Rastišče: zmerno suhi do suhi travniki in pašniki
Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) je drobna rastlina. Njeni priostreni jajčasti listi so goli, dolgi so od 2 do 3 cm in oblikujejo pritlično listno rozeto ob cvetočem poganjku. Pokončno, gosto žlezastodlakavo steblo je olistano s tremi do sedmimi suličastimi listi, ki objemajo steblo. Na vrhu poganjka 6 do 30 drobnih belih cvetov tvori spiralasto zavito socvetje. Z izjemo medene ustne, ki ima svetlo zeleno notranjost, so vsi cvetni listi beli.
Zavita škrbica raste na pustih, a s humusom bogatih, suhih do svežih, zmerno kislih tleh. Za svojo rast in razvoj potrebuje dovolj svetlobe, zato uspeva le na pozno košenih travnikih in pašnikih z nizko obremenitvijo. Z izjemo skrajnega severozahoda in severovzhoda je razširjena raztreseno po vsej Sloveniji, vendar njene populacije izginjajo.
Zaradi opuščanja pozne košnje negnojenih travnikov in ekstenzivne paše na eni ter intenzifikacije kmetijskih praks na drugi strani izginja primeren življenjski prostor zavite škrbice, kar ogroža njen obstoj ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod. Pri nas je zavarovana in kot ranljiva vrsta (V) uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst.
Bezgova prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: pusti suhi travniki, kamnita pobočja in gozdne jase
Pokončno steblo bezgove prstaste kukavice (Dactylorhiza sambucina) je olistano s štirimi do sedmimi listi. Pokončno štrleči stebelni listi so brez peg. Bledo rumeni ali škrlatno rdeči cvetovi tvorijo gosto jajčasto socvetje na vrhu stebla. Medena ustna je neizrazito trikrpa. Navzgor zavita, kijasta ostroga je debela. Široka je od 3 do 4 mm, dolga pa od 12 do 15 mm. Cvetovi dišijo po bezgu, od tod ime. Bezgova prstasta kukavica je z izjemo Pomurja razširjena raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je zavarovana in vpisana na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Mesnordeča prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki
Mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata) ima 4 do 6 pokončno štrlečih, suličastih stebelnih listov. Ti segajo v socvetje in praviloma niso temno pegasti. Debelo steblo, ki je tik pod socvetjem široko 6 do 10 mm, nosi gosto in dolgo socvetje. To sestavljajo cvetovi rožnate do ciklamne barve z belim osrednjim delom in risbo iz temnejših črt in peg. Navzgor zavihani podporni listi so mnogo daljši od razmeroma majhnih cvetov. Nerazločno trokrpa medena ustna pa je široka 7 do 9 mm. Mesnordeča prstasta kukavica uspeva na vlažnih in pustih tleh na sončnih rastiščih. Vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije, poleg tega je pri nas zavarovana in se je ne sme trgati ali prenašati z njenega naravnega rastišča.
Majska prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki, nizka barja
Majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) je precej čokata rastlina. Njeno steblo je tik pod socvetjem votlo in široko okoli 5 mm. Olistano je s štirimi do šestimi vstran štrlečimi stebelnimi listi, ki so posuti s temnimi pegami in najširši pri dnu listne ploskve. Zgornji listi segajo v gosto valjasto socvetje, ki ga sestavljajo številni škrlatnordeči cvetovi. Medena ustna cvetov je široka 9 do 13 mm in okrašena s temnejšo risbo. Podporni listi cvetov so praviloma rdečkasti, spodnji so daljši od cvetov, proti vrhu socvetja pa vse manjši in so na njegovem vrhu komaj tako dolgi kot cvetovi. Majska prstasta kukavica uspeva le na vlažnih pustih tleh na svetlih legah. Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije, saj uspeva v življenjskih prostorih, ki so zelo občutljivi na spremembe.
Laponska prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij
Velikost: 15–25 cm
Rastišče: nizka barja, povirja
Laponska prstasta kukavica (Dactylorhiza lapponica) je majhna in vitka kukavičevka z votlim steblom. Ima 3 do 4 suličaste stebelne liste, ki so praviloma temno pegasti. Najdaljši listi so krajši od 8 cm, vsi pa so manj kot 1,5 cm široki. Socvetje je kratko, navadno ga oblikuje 5 do 15 precej majhnih škrlatnordečih cvetov. Njihova medena ustna pa je dolga 5 do 8 mm. Uspeva na stalno namočenih barjanskih tleh v montanskem pasu, torej nekako med 700 m nad morjem in gozdno mejo. V Sloveniji je ta vrsta zavarovana, slovenski Rdeči seznam ogroženih rastlin pa je ne vključuje. Ker gre za razmeroma redko vrsto, ki uspeva na občutljivih in pri nas redkih rastiščih, pa bi bilo tudi laponsko prstasto kukavico smiselno uvrstiti v eno od kategorij Rdečega seznama.
Fuchsova prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: travniki, svetli gozdovi in gozdni robovi
Fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata ssp. fuchsii) je ena od podvrst pegaste kukavice (Dactylorhiza maculata), ki uspevajo v Sloveniji. Njena gosta grozdasta socvetja sestavljajo rožnati cvetovi brez vonja. Trokrpa medena ustna je porisana z vzorcem iz številnih lis, črt in pik. Podporni listi so krajši od cvetov in praviloma zeleni. Pokončno štrleči stebelni listi pa so po zgornji strani navadno temno pegasti in ne dosegajo socvetja. Pegasta prstasta kukavica je razmeroma pogosta vrsta, ki uspeva na vlažnih tleh po vsej Sloveniji. Največkrat jo bomo srečali ob gozdni cesti ali robu gozda. V Sloveniji je zavarovana in kot ranljiva vrsta uvrščena na Rdeči seznam.
Transilvanska prstasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: nizka barja in močvirni travniki
Pokončno steblo transilvanske prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata ssp.transsilvanica) je olistano s tremi do štirimi listi. Topi spodnji listi so pokončno štrleči in izraščajo nekoliko nad tlemi. Proti vrhu stebla so listi vse manjši, ožji in bolj koničasti ter prilegli k steblu. Navadno povsem beli cvetovi tvorijo jajčasto ovršno socvetje. Široka medena ustna je plitvo trikrpa in praviloma ni porisana z vzorcem temnejših črt in pik. Stranska cvetna lista v vodoravnem položaju štrlita navzven. Transilvanska prstasta kukavica je v Sloveniji redka rastlina. Najdemo jo pravzaprav le na jugovzhodu države. Pri nas je zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlin.
Navadni kukovičnik
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: suhi in vlažni travniki, nizka barja, gozdni robovi in jase
Navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea) je visoka in vitka kukavičevka z olistanim steblom. Črtalasti stebelni listi so proti vrhu stebla vse krajši, na vrhu stebla pa je razvito dolgo, valjasto rahlo socvetje. To sestavljajo majhni enobarvni in nežno dišeči cvetovi. Rožnati cvetovi imajo na zadnji strani razvito dolgo (10 do 20 mm) in tanko ostrogo, ki je ukrivljena navzdol in je razločno daljša od plodnice. Navadni kukovičnik je na pustih bazičnih tleh na svetlih legah razmeroma pogost po vsej Sloveniji, le v Pomurju je zares redek. Pri nas je zavarovan in na Rdeči seznam uvrščen kot ranljiva vrsta.
Dehteči kukovičnik
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: travniki, svetli gozdovi, gozdne jase in med grmovjem
Dehteči kukovičnik (Gymnadenia odoratissima) je na prvi pogled zelo podoben ozko sorodnemu navadnemu kukovičniku, a je dišeči kukovičnik praviloma bolj droben. Najbolj jasna razlika med tema vrstama je v dolžini ostroge – cevaste tvorbe na zadnji strani cveta, v kateri se nabira medičina. Ostroga je pri dehtečem kukovičniku bolj ali manj ravna, predvsem pa kratka, saj je dolga do 6 mm oziroma največ tako kot plodnica. Njegovi rožnati cvetovi tudi izrazito dišijo po vanilji. Raste na pustih tleh na svetlih krajih. Je precej redek, razširjen je raztreseno v glavnem po zahodni in osrednji Sloveniji. Pri nas je tudi zavarovan in uvrščen na seznam ogroženih vrst, saj izginja zaradi izgubljanja primernih življenjskih prostorov.
Zeleni volčji jezik
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: gorske trate, pusti travniki, grmovnata pobočja in gozdni robovi
Zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride) povsem gola rastlina, ki v prsti skriva deljene gomolje. Iz njih požene pokončno steblo olistano z 2 do 4 premenjalno razvrščenimi jajčastimi listi. Stebelni listi so vstran do pokonci štrleči. Na vrhu stebla se razvije dokaj gosto socvetje majhnih cvetov. Rumenkasta in navadno nekoliko rdečkasta medena ustna je podolgasto kijasta, dolga do 1 cm, in trizoba. Zelenkasta čelada, ki jo oblikujejo ostali cvetni listi, je skoraj zaprta. Ostroga je kratka, skoraj kroglasta. Podporni listi cvetov so dolgi, veliko daljši od cvetov.
Zeleni volčji jezik uspeva na pustih, zmerno kislih svežih tleh bogatih s humusom. Najbolj mu ustrezajo sončni, a hladni kraji, zato ga v nižinah ne bomo našli. V gorskem svetu Slovenije je razmeroma pogost, v ostalih fitogeografskih območjih pa zelo redek ali manjka. Kot ranljiva vrsta je uvrščen na slovenski rdeči seznam, poleg tega pa je, kot vse kukavičevke, pri nas zavarovan.
Dvolistni vimenjak
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–55 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, jase in travniki
Dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia) je kukavičevka, ki najraje uspeva v zavetju gozdov. Zanj sta značilna dva podolgovato jajčasta, razmeroma velika pritlična lista, ki sta nežna in bleščeča. Na vrhu neolistanega stebla se razvije rahlo valjasto socvetje, ki ga oblikujejo številni beli cvetovi. Cvetni listi so beli, le ozka medena ustna je proti koncu navadno svetlo zelena. Stranska cvetna lista štrlita pravokotno na medeno ustno, zgornji trije pa tvorijo čelado. Paketa peloda sta pri dvolistnem vimenjaku vzporedna in nameščena blizu skupaj. Dolga ostroga, v kateri se nabira medičina, pa se proti koncu zoži. Dvolistni vimenjak je razširjen po vsej Sloveniji in je pri nas, kot vse ostale kukavičevke, zavarovan.
Zelenkasti vimenjak
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, jase in grmovnata pobočja
Tudi zelenkasti vimenjak (Platanthera chlorantha) se najbolje počuti v gozdu. Na prvi pogled je zelo podoben svojemu bližnjemu sorodniku dvolistnemu vimenjaku (Platanthera bifolia). Največja razlika med vrstama je v postavitvi paketov cvetnega prahu – polinarijih. Rumenkasta polinarija sta pri zelenkastem vimenjaku izrazito razmaknjena. Njegova dolga zelenkasta ostroga, v katero se zadaj podaljšuje cvet, pa se na koncu nekoliko razširi. Poleg tega njegovi cvetovi komaj zaznavno dišijo. Zelenkasti vimenjak uspeva raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je, tako kot ostale kukavičevke, zavarovan.
Piramidasti pilovec
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: sončni suhi travniki, svetli gozdovi in grmovnata pobočja
Gosto socvetje piramidastega pilovca (Anacamptis pyramidalis) iz številnih škrlatnordečih do rožnatih cvetov je sprva piramidasto, kasneje v razvoju pa ovalno. Cvet ima pri dnu medene ustne dve opazni grbini, ki obdajata vhod v dolgo in ozko ostrogo. Večina črtalastih listov oblikuje pritlično rozeto. Uspeva na sončnih krajih na suhih pustih tleh. Na zanj ustreznih rastiščih je ponekod po Sloveniji pogostejši, drugje redkejši. Kot vse vrste iz družine kukavičevk, ki uspevajo v Sloveniji, je tudi piramidasti pilovec pri nas zavarovan. Na rdeči seznam ogroženih rastlin pa je uvrščen kot ranljiva vrsta. Ogrožajo ga predvsem opuščanje tradicionalnega načina kmetovanja, saj opuščanje košnje pomeni zaraščanje njegovega habitata in izginjanje te vrste. Tudi gnojenje tal ima usoden vpliv na to in ostale kukavičevke.
Muholiko mačje uho
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: kamnita pobočja, pusti suhi travniki, svetli toploljubni gozdiči
Muholiko mačje uho (Ophrys insectifera) je vitka kukavičevka s pritlično listno rozeto. Na steblu so razviti le luskolisti. Ovršno socvetje redko tvori več kot pet cvetov. Cvet sestavlja šest cvetnih listov. Zunanji trije so svetlo zeleni, notranji trije pa temno rjavi. Dva od teh sta majhna in spominjata na tipalnice žuželk, spodnji pa je velik. Imenujemo ga medena ustna. Ta je žametnodlakava, edini neporasli del je bleščeče modra lisa na njeni sredi. Muholiko mačje uho je na seznamu ogroženih vrst in v Sloveniji tudi zavarovano. Cvetovi vrst iz rodu mačjih ušes z dlakavostjo, vonjem in obliko oponašajo samice nekaterih vrst kožokrilcev. Na ta način privabljajo samce teh žuželk, ki se želijo s cvetovi pariti in ob tem oprašujejo cvetove.
Čmrljeliko mačje uho
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: suhi travniki, svetli gozdovi in gozdni robovi
Čmrljeliko mačje uho (Ophrys holoserica) ima dva do štiri podolgasto jajčaste, tope liste združene v listno rozeto. Steblo objema še par ozkih, priostrenih stebelnih listov. Ovršno socvetje tvori do deset cvetov. Celoroba medena ustna ima na spodnjem robu naprej štrleč zelenkast privesek. Široka je od 14 do 20 mm in rjavo žametnodlakava. Gola, barvita zaplata na medeni ustni oblikuje črko omega (Ω). Zunanji cvetni listi so beli do rožnati, po sredini pa zeleni. Notranja stranska cvetna lista sta največ pol tako dolga kot zunanja. Čmrljeliko mačje uho raste tu in tam po osrednji, zahodni in južni Sloveniji na suhih, siromašnih tleh. Pri nas je zavarovano in uvrščeno na rdeči seznam ogroženih rastlin.
Čebeljeliko mačje uho
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: pusti travniki, gozdni robovi in svetli gozdovi
Čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) je krepka predstavnica svojega rodu. Na vrhu stebla, olistanega s suličastimi listi, se razvije socvetje, ki ga sestavlja 4 do 12 velikih cvetov. Beli do temno rožnati, suličasti zunanji cvetni listi so dolgi 11 do 17 mm. Vzdolž sredine imajo zeleno progo. Stranska štrlita vstran, zgornji pa je bolj ali manj izrazito nazaj štrleč. Notranja cvetna lista sta drobna, dolga 1 do 3 mm, in gosto kratkodlakava. Žametna, v obrisu ovalna, temno rjava medena ustna je dolga 9 do 14 mm. Njen spodnji rob je poraščen z daljšimi belkastimi do rumenkastimi dlakami. Belkasto do rumeno obrobljena modrikasta risba na medeni ustni ima obliko črke U. Grbini na medeni ustni sta poraščeni z dolgimi štrlečimi dlakami. Stebrič, ki nosi prašnike je pri čebeljelikem mačjem ušesu podaljšan v t. i. kljunček.
Čebeljeliko mačje uho uspeva na pustih, predvsem bazičnih, tleh. V Sloveniji uspeva na toplih legah tu in tam po zahodni, osrednji in vzhodni Sloveniji, a je v njeni notranjosti zelo redko. Vrsta je uvrščena na seznam ogroženih rastlin Slovenije in pri nas zavarovana, zato to posebno rastlino občudujmo v naravi in je ne nabirajmo.
Močvirska kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: močvirni travniki in barja
Rahlo socvetje močvirske kukavice (Orchis palustris) sestavljajo škrlatni cvetovi. Trokrpa medena ustna je bolj ali manj ploska, po sredi je svetlejša in lahko posuta s temnejšimi pikami. Steblo je olistano z ozkimi in dolgimi, pokončno štrlečimi listi. Uspeva le na vlažnih, negnojenih tleh in je v Sloveniji precej redka. Območje razširjenosti te vrste se je zaradi spreminjanja njenega življenjskega prostora izredno zmanjšalo.
Navadna kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: zmerno suhi travniki in svetli gozdovi
Pritlični listi navadne kukavice (Orchis morio) oblikujejo listno rozeto. Nekaj listov pa objema pokončno steblo. Na vrhu stebla se razvije valjasto socvetje, ki ga tvorijo škrlatno rdeči, vijolični ali rožnati cvetovi. Zgornji cvetni listi se držijo skupaj – tvorijo čelado. Notranje cvetne liste čelade krasijo zelene žile. Spodnji cvetni list, medena ustna, je bolj široka kot pa dolga. Bel pas na njeni sredi je posut z rdečimi pegami. Navadna kukavica je razširjena skoraj po vsej Sloveniji, izjema je le njen skrajni severozahodni del. Je naša najpogostejša travniška kukavičevka, vendar pa je njena populacija v upadanju! Vzrok je zaraščanje tradicionalno oskrbovanih travnikov. Pri nas je zavarovana in uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin.
Čeladasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: pusti polsuhi travniki, svetli gozdovi in gozdni robovi
Z izjemo medene ustne, vsi cvetni listi čeladaste kukavice (Orchis militaris) oblikujejo čelado, ki je tej vrsti dala slovensko ime. Cvetni listi, ki oblikujejo čelado, so po zunanji strani sivkasto rožnati, njihovo notranjo stran pa krasijo škrlatne žile. Ozka medena ustna je štiridelna in v obrisu spominja na človeka. Od tu izhaja njeno znanstveno ime, saj latinski izraz miles pomeni vojak. Sredina medene ustne je svetlejša in posejana s šopki škrlatnih dlačic. Njeni svetlo zeleni pritlični listi oblikujejo rozeto. Uspeva na suhih rastiščih raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je zavarovana in uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Škrlatnordeča kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaeceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: svetli listnati gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Podolgasto jajčasti pritlični listi postavne škrlatnordeče kukavice (Orchis purpurea) oblikujejo listno rozeto. Tudi preko 15 cm dolgi pritlični listi so svetlo zeleni s srebrnkastim leskom. Krepko steblo je spodaj zeleno in olistano z nekaj podolgasto jajčastimi listi, v zgornjem delu pa rjavo vijolično in olistano le z luskastimi listi. Na vrhu stebla se že spomladi razvije valjasto gostocvetno socvetje. Medena ustna je štiridelna in v obrisu spominja na človeško figuro. Njen osrednji del je navadno bel, krpe pa so rožnate do vijolične. Medena ustna je posuta s šopki vijoličnih dlačic. Ostalih pet, rjavo rdečih, cvetnih listov se drži skupaj in oblikuje čelado.
Škrlatnordeča kukavica uspeva na pustih, a s humusom bogatih, svežih tleh na bazični podlagi. Najrajši zacveti v polsenci na toplih legah. V Sloveniji je njena razširjenost omejena na jugozahodni, kjer je pogostejša, in vzhodni del države, kjer je redkejša.
Škrlatnordeča kukavica je pri nas zavarovana, poleg tega je kot ranljiva (V) vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Trizoba kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: pusti suhi travniki, travnata pobočja in med grmovjem
Trizoba kukavica (Orchis tridentata) je manjša kukavica, ki ima suličaste pritlične liste nameščene v rozeti, par listov pa je spiralasto nameščenih in steblo objemajo. Na vrhu pokončnega stebla se razvije gosto, široko jajčasto do okroglasto socvetje. Tvorijo ga številni belkasti do rožnati cvetovi, okrašeni z izrazitim rožnatim vzorcem. Lise na trokrpi medeni ustni so narisane, ne tvorijo jih šopki dlačic. Ostalih pet cvetnih listov krasijo temnejše rožnate žile. Ti cvetni listi so priostreni in oblikujejo na pol odprto čelado.
Trizoba kukavica raste na suhih pustih tleh na karbonatni podlagi. Z izjemo Pomurja je razširjena po vsej Sloveniji, v alpskem svetu je redka.
V Sloveniji je vrsta zavarovana in kot ranljiva vrsta uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk.
Pikastocvetna kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: pusti travniki in gozdne jase
Pritlični suličasti listi pikastocvetne kukavice (Orchis ustulata) oblikujejo listno rozeto, nekaj listov pa objema spodnji del stebla. Cvetni popki in zunanja stran čelade pri odprtih cvetovih so izrazito temno škrlatni, zato tej vrsti kukavice pravimo tudi pogorelček. Čelado njenih drobnih cvetov oblikuje pet cvetnih listov. Spodnji cvetni list - globoko trikrpa medena ustna je bela in porisana z nekaj škrlatnimi pegami. Razširjena je raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je kot ostale vrste iz družine kukavičevk zavarovana. Poleg tega je uvrščena na seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Navadna oblasta kukavica
Družina: kukavičevke (Orchidaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 25–60 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, jase in grmovnata pobočja
Vitko steblo navadne oblaste kukavice (Traunsteinera globosa) je olistano s štirimi do šestimi ozkosuličastimi listi, ki so proti vrhu stebla vse manjši. Sinjezeleni listi so pokončni in se steblu pogosto povsem prilegajo. Na vrhu stebla se razvije eno samo, oblo do širokojajčasto, mnogocvetno socvetje. Gosto socvetje tvorijo številni svetlo rožnati cvetovi, pri katerih je vseh pet cvetnih listov obrnjenih v isto smer. Spodnji cvetni list – medena ustna – je trokrpa in okrašena s temnejšimi pikami. Ostali cvetni listi so izrazito dolgo priostreni, njihov vrh pa je betičasto razširjen. Na zadnjem delu cveta ima razvito navzdol zavito ostrogo, ki je dolga do 4 mm. Navadna oblasta kukavica raste na svežih, z dušikom siromašnih (pustih) tleh na apnenčasti podlagi v višjih legah. V Sloveniji je, z izjemo severovzhoda države, splošno razširjena, a ni pogosta. Pri nas je zavarovana in uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin.