Alpska mastnica
Družina: mešinkovke (Lentibulariaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: vlažno skalovje in grušč, nizka barja in močvirni kraji ob gorskih potokih
Rumenozeleni, žlebasti listi alpske mastnice (Pinguicula alpina) tvorijo pritlično rozeto. Pokriti so z žlezami, ki manjkajo le nad osrednjo žilo. Alpska mastnica je ’mesojeda’ rastlina, saj lepljiv izloček žlez na njenih listih vsebuje prebavne encime. Na lepljive liste se ujamejo drobni nevretenčarji, ki jih prebavni encimi razgradijo. Iz beljakovin ujetih živalic rastlina dobi dušikove spojine potrebne za rast in razvoj. Na ta način se je prilagodila življenju na pustih rastiščih. Na vrhu neolistanih cvetnih stebel je en od 1 do 1,5 cm dolg bel cvet. Ta je v ustju rumen, končuje pa se z 2 do 5 mm dolgo ostrogo. V Sloveniji jo najdemo v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu.
Južna mešinka
Družina: mešinkovke (Lentibulariaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: socvetja 10–20 cm visoka, poganjki do 1 m dolgi
Rastišče: stoječe in počasi tekoče vode, močvirja
Južna mešinka (Utricularia australis) je plavajoča vodna rastlina brez korenin. Njeni potopljeni listi so deljeni v ozke roglje, na katerih so razviti lovilni mešički. Vanje se ujamejo vodni nevretenčarji, ki jih mešinka razgradi in tako dobi hranila, ki jih v njenem življenjskem okolju primanjkuje. To, v Sloveniji redko vrsto navadno opazimo šele, ko iz vode požene socvetja s 3 do 12 rumenimi cvetovi. Spodnja ustna cvetov je pri tej vrsti bolj ali manj ravna, ostroga pa je dolga 5 do 6 mm. Glede izbire življenjskega prostora je zelo izbirčna in je v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin uvrščena kot prizadeta vrsta.
