Pegasti mleček
Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: ruderalno
Poleglo steblo pegastega mlečka (Euphorbia maculata) je razvejeno. Njegovo steblo, listi in plodovi so dlakavi. Nasprotno razvrščeni listi so majhni, navadno dolgi od 6 do 12 mm. Listna ploskev ima na bazi eno vidno žilo, listni rob je drobno nazobčan, na zgornji strani lista pa je navadno temen madež, ki je tej vrsti dal tudi ime. Njegovi okoli 1 mm dolgi prilisti so prosti, šilasto nitasti. Plodovi pegastega mlečka so po vsej površini prileglo kratkodlakavi. Zrela semena so rjave ali rdeče rjave barve.
Pegasti mleček je enoletno zelišče, ki izvira iz Severne Amerike in je pri nas naturaliziran. Je svetloljubna in toploljubna vrsta, ki uspeva na z dušikom zmerno bogatih in dobro prepustnih, zračnih tleh. Razširjen je po vsej Sloveniji, našli pa ga bomo na pokopališčih, med tlakovci, ob železniških progah in na podobnih ruderalnih rastiščih.
Dlakavi mleček
Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)
Čas cvetenja: april–julij
Velikost: 50–120 cm
Rastišče: bregovi potokov in rek, gozdni robovi, vlažni travniki
Dlakavi mleček (Euphorbia villosa) je postavna rastlina, ki iz debele korenike požene več pokončnih stebel. Ta mu dajo grmičast videz. Praviloma votlo steblo je pri dnu široko okoli 1 cm. Skoraj sedeči stebelni listi so podolgovato suličasti. Spodaj so porasli z mehkimi dlakami, po čemer se vrsta tudi imenuje. Ob zrelosti je površina plodov gladka, včasih pikčasta, nikoli pa ni porasla z valjastimi bradavicami. Podobno kot ostali mlečki vsebuje strupen bel sok – mleček, ki služi obrambi pred rastlinojedi. V Sloveniji je dlakavi mleček zaradi izginjanja primernih rastišč ogrožen, v Rdeči seznam je uvrščen kot ranljiva vrsta. Uspeva le ponekod v notranjosti in v vzhodnem delu države.
Mandljevolistni mleček
Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)
Čas cvetenja: marec–junij
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: listnati gozdovi, gozdni robovi in jase ter med grmovjem
Mandljevolistni mleček (Euphorbia amygdaloides) je trajnica s krepkim steblom, ki je pri dnu olesenelo. Robustni, vednozeleni suličasti do narobejajčasti listi so spiralasto razvrščeni. Na vrhu jalovih (necvetočih) poganjkov so listi rozetasto zgoščeni; na vrhu cvetočih poganjkov pa se razcveti sestavljeno socvetje. Tega oblikuje ovršno socvetje in stranska socvetja razvita pod njim. Še ena značilnost mandljevolistnega mlečka, po kateri se zanesljivo loči od ostalih vrst tega rodu, so medsebojno zrasli podporni listi socvetij (ciatijev). Tudi ta vrsta vsebuje strupen bel mleček. Mandljevolistni mleček raste na svežih, humoznih tleh v zavetju gozda. Ustrezajo mu zmerno topla rastišča po vsej Sloveniji, le skrajnega severovzhoda države se izogiba.
Bleščeči mleček
Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 60–150 cm
Rastišče: močvirni travniki, vrbovje, trstičje, visoko šašje, bregovi voda
Ta postavni mleček ima značilna socvetja na vrhu gosto olistanih stebel. Ozkosuličasti listi s srčastim dnom so po zgornji strani bleščeči. Kot pri ostalih vrstah mlečkov, vsebujejo te rastline bel sok – mleček, ki je strupen in služi za obrambo pred objedanjem. V Sloveniji je znanih le nekaj nahajališč bleščečega mlečka (Euphorbia lucida), ki se na Cerkniškem jezeru bohoti v manjših, gostih sestojih. Na rdečem seznamu ogroženih rastlin Slovenije je uvrščen v kategorijo prizadeta vrsta.
Cipresasti mleček
Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)
Čas cvetenja: marec–julij
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: obdelana tla, travniki, svetli gozdovi, grmovjem, vinogradi, nasipališča
Cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias) je najpogostejša vrsta mlečka v Sloveniji. Zlahka ga bomo prepoznali po zelo ozkih – črtalastih stebelnih listih. Goli listi so največ 3 mm široki, dolgi pa so od 1 do 3 cm. Na vrhu pokončnega stebla se razvije sestavljeno kobulasto socvetje, ki je sprva zeleno rumeno, čez poletje pa pogosto povsem pordeči. To vrsto mlečka pogosto okuži zajedavska gliva, ki popolnoma spremeni videz rastline. Strupen bel sok, ki ga vsebuje tudi cipresasti mleček, rastline ščiti pred objedanjem; vendar se gosenice nočnega metulja navadnega mlečkarja kljub temu hranijo z njegovimi listi. Cipresasti mleček uspeva na sončnih, toplih legah po vsej Sloveniji.