Gozdni sitec
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 60–100 cm
Rastišče: močvirja, vlažni travniki, gozdna močvirja
Olistano steblo gozdnega sitca (Scirpus sylvaticus) je v prečnem prerezu trikotno, pri dnu požene pritlike. Ploski listi so okoli 1 cm široki. Na vrhu stebla te postavne trajnice, se razvije eno razvejano rahlo socvetje, ki ga podporni listi ne presegajo. Socvetje sestavljajo klaski. Ti so praviloma po več skupaj nameščeni v šope. Uspeva na stalno vlažnih tleh. Pogost je po vsej Sloveniji.
Ščetinasto bičje
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 2–15 cm
Rastišče: mokra peskasta in ilovnata tla ob poteh in kolovozih, bregovi voda
Ščetinasto bičje (Isolepis setacea) je drobna, šopasto razrasla rastlina z nekaj do mnogo stebelci. Okroglo, gladko steblo je proti vrhu vedno ožje. Olistano je s ščetinastimi listi, ki so krajši od stebla. Sestavljeno socvetje navadno tvorijo do trije sedeči klaski. Ti so dolgi od 2 do 4 mm. Socvetje je navidez obstransko, saj podporni list socvetja steblo navidezno podaljšuje. Ščetinasto bičje raste na stalno vlažnih peščenih ali ilovnatih tleh. V Sloveniji je precej redka vrsta, saj so jo našli le na nekaj nahajališčih v notranjosti in v vzhodnem delu dežele. Vrsta je pri nas uvrščena na seznam ogroženih rastlin.
Alpski mavček
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 10–35 cm
Rastišče: močvirja, močvirni travniki in barja
Alpski mavček (Trichophorum alpinum) je majhna trajnica s kratkimi pritlikami, s katerimi se rušnato razrašča. Pokončno sivozeleno steblo je trirobo in hrapavo. Na vrhu stebla 8 do 12 cvetov sestavlja majhno socvetje, ki je dolgo 5 do 7 mm in široko vsega 3 mm. Bleščeče bele ščetinice cvetnega odevala se v času zorenja podaljšajo in socvetje naredijo opazno. Alpski mavček uspeva na stalno vlažnih, pustih tleh, najraje na nekoliko višjih legah. Kot njegovi življenjski prostori, tudi alpski mavček v Sloveniji ni prav pogost in je v slovenskem Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta. Najdemo ga v na nekaterih delih v notranjosti Slovenije in v alpskem ter predalpskem svetu.
Ozkolistni munec
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: močvirja, vlažni travniki, povirja in barja
Dolgi žlebasti listi ozkolistnega munca (Eriophorum angustifolium) so okoli 5 mm široki. Njegovo steblo pod zemljo požene stranske poganjke – živice. Drobni cvetovi tvorijo do 2 cm dolga socvetja, ki jih pri ostričevkah imenujemo klaski. Na vrhu tankega stebla se razvije sestavljeno socvetje iz treh do šestih previsnih klaskov na dolgih pecljih. Peclji klaskov so gladki. Ščetinice, ki nadomeščajo cvetno odevalo, se po cvetenju podaljšajo v šop belih dlak, ki dajejo klaskom videz belih cofov. Ozkolistni munec se pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji. Ker raste na občutljivih rastiščih, ki jih uničuje zlasti izsuševanje, je kot ranljiva vrsta vpisan na slovenski Rdeči seznam.
Črnordeča ostrica
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: julij–oktober
Velikost: 3–25 cm
Rastišče: močvirna in vlažna peščena, muljasta ali glinasta tla ter bregovi voda
Črnordeča ostrica (Cyperus fuscus) je drobna šopasto razrasla enoletnica. Njena gola stebelca so v prečnem prerezu trikotna. Dva do trije pritlični listi so navadno široki do 4 mm in približno tako dolgi kot steblo. Na vrhu stebla se razvije sestavljeno, zgoščeno glavičasto socvetje, ki ga sestavljajo od 3 do 10 mm dolgi črnorjavi klaski z zelenkastim robom. Klaski štrlijo v vse smeri, če jih pogledamo skozi povečevalno steklo, pa opazimo, da so v posameznem cvetu razvite tri brazde, vsaka krovna pleva pa s po tremi žilami. Pod socvetjem je razvitih nekaj podpornih listov, ki so različno dolgi, vsaj kakšen od njih pa socvetje močno presega.
Črnordeča ostrica raste na bolj ali manj redno poplavljenih, s hranili bogatih, vedno vlažnih golih tleh. Z izjemo gorskega sveta je, zlasti po rečnih dolinah, razširjena raztreseno po vsej Sloveniji, vendar razen v Pomurju nikjer ni pogosta. Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Navadna rezika
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 80–200 cm
Rastišče: povirja, močvirja in bregovi voda
Navadna rezika (Cladium mariscus) ima steblo do vrha olistano z ozkimi listi. Na njih se človek hitro ureže, saj so po robovih in sredini spodnje strani posejani z ostrimi ukrivljenimi zobci. V prsti ima debelo plazečo koreniko, po tleh pa požene dolge pritlike, s katerimi se lahko razraste v goste sestoje. Nekaj rumenorjavih češuljastih socvetij je razvitih ob strani stebla, eno pa na njegovem vrhu. V Sloveniji je precej redka, pojavlja se tu in tam po osrednji in južni Sloveniji. Raste na sončnih legah, na pustih, bazičnih vlažnih tleh, ki pa se lahko tudi za dalj časa presušijo. Ogroža jo izginjanje ustreznih rastišč, ki so občutljiva zlasti na človekove posege, zato je pri nas uvrščena na rdeči seznam rastlinskih vrst.
Črnikasti sitovec
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: nizka barja in močvirni travniki
Skoraj okroglo steblo črnikastega sitovca (Schoenus nigricans) je največ dvakrat daljše od ščetinastih pritličnih listov. Pokončno steblo se po cvetenju lokasto prevesi vse do tal. Na vrhu stebla se razvije od 1 do 1,5 cm dolgo sestavljeno socvetje, ki ga tvori 5 do 15 klaskov. Klaski so delna socvetja značilna za nekatere družine rastlin, na primer ostričevke in trave. Vsak klasek tvori več drobnih, neopaznih cvetov. Podporni list je dva do petkrat tako dolg kot črno socvetje. Črnikasti sitovec raste na mokrih, pustih tleh. Pri nas je redek, pojavlja se raztreseno po zahodni, osrednji in vzhodni Sloveniji. Na slovenski rdeči seznam je uvrščen kot ranljiva vrsta.
Rjasti sitovec
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: nizka barja in močvirni travniki
Nekaj do mnogo pokončnih, okroglih stebel rjastega sitovca (Schoenus ferrugineus) tvori goste šope. Stebla so pri dnu olistana s ščetinastimi listi, ki so trikrat krajši od stebel. Na vrhu stebla se razvije približno 1 cm dolgo socvetje, ki ga tvori do pet črnorjavih klaskov. Spodnji podporni list je tako dolg ali komaj daljši od socvetja, pod katerim se razvije. Rjasti sitovec raste na pustih barjanskih tleh. Pri nas ga najdemo le na nekaj nahajališčih v osrednji Sloveniji. Njegov življenjski prostor je zelo občutljiv na posege človeka, predvsem na izsuševanje in gnojenje, ki lahko razmere na rastišču tako spremenijo, da rjasti sitovec tam propade. Kot ranljiva vrsta je uvrščen na rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Bolšji šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: močvirna tla, ob izvirih, nizka barja
Bolšji šaš (Carex pulicaris) raste v majhnih, rahlih šopih. Njegovi ščetinasti listi so togi, trirobo steblo pa nosi eno samo, okoli 2 cm dolgo socvetje. To ima spodaj ženske, zgoraj pa moške cvetove. Ženski cvetovi in kasneje plodovi (na fotografiji) štrlijo nekoliko navzdol glede na steblo, moški del socvetja pa je pokončen. Plodovi šašev so oreški, ki jih obdaja poseben ovoj imenovan mošnjiček in je pri tej vrsti dolg 5 mm. Bolšji šaš ima dve brazdi, ki ju je skozi povečevalno steklo pogosto moč videti tudi na že zrelih mošnjičkih. Je precej redka vrsta, ki uspeva na močvirnih tleh, razvitih na karbonatni podlagi, v notranjosti Slovenije in na Gorenjskem. Bolšji šaš je v Sloveniji ogrožen, saj živi na rastiščih občutljivih na človekove posege, zato je kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.
Srhki šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: bazična nizka barja in pusti vlažni travniki
Tanka stebla srhkega šaša (Carex davalliana) tvorijo goste čvrste šope. Listi so krajši od stebla, rastline pa vedno brez pritlik. Na vrhu raskavega trirobega stebelca se razvije eno, od 1 do 2 cm dolgo, rahlo socvetje – klasek. Ker je srhki šaš dvodomna rastlina, so na eni rastlini praviloma razviti le ženski, na drugi pa le moški klaski. Za ženski cvet sta značilni dve brazdi. Zreli plodovi – oreški, ki jih obdaja ovoj, imenovan mošnjiček, štrlijo skoraj pravokotno glede na os socvetja. Raste na vlažnih, pustih tleh na bazični podlagi raztreseno po osrednji in severni Sloveniji. Pri nas je uvrščen med ogrožene vrste, saj je vezan na občutljive življenjske prostore, ki predvsem zaradi človekovih posegov še vedno izginjajo.
Sinjezeleni šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: gozdovi, robovi gozdov in cest, travniki, bregovi voda in ob izvirih
Sinjezeleni šaš (Carex flacca) je pionirska rastlina, ki med prvimi zasede neporaščen prostor. Zanj so značilni od 2 do 5 mm široki, čvrsti listi sivo do sinje zelene barve. Prav take barve je steblo, ki pri dnu požene dolge stranske podzemske poganjke (živice). Na vrhu stebla se razvijejo 1 do 2 moški in 2 do 4 ženska socvetja. Slednja so navadno dolgopecljata, zato se ob dozorevanju plodov (mošnjičkov) pogosto prevesijo navzdol. Zreli mošnjički so lahko povsem črni. Pestič ima tri brazde.
Sinjezeleni šaš uspeva na pustih tleh z malo humusa na bazični podlagi, najraje na svetlih krajih. Prilagojen je pomanjkanju kisika v tleh, zato lahko raste tudi na stalno namočenih tleh. Sinjezeleni šaš je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena vrsta.
Polstenoplodni šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: vlažni travniki, obrečni logovi
Polstenoplodni šaš (Carex tomentosa) požene stranske podzemne poganjke, živice. Te so dolge in tanke. Čvrsti, sivo zeleni listi so ploski. Široki so največ 2 mm. Na vrhu stebla se razvije 1 moško socvetje, pod njim pa 1 do 2 ženski socvetji. Sedeče ali kratko pecljato žensko socvetje je pokončno, dolgo od 5 do 15 mm. Štrleč spodnji podporni list je do dvakrat daljši od spodnjega ženskega socvetja. Pestič (in nezreli plodovi) ima 3 brazde. Kroglasti mošnjički (plodovi) brez kljunca so gosto kratkodlakavi. Dolgi so od 2 do 2,5 mm.
Polstenoplodni šaš uspeva na vlažnih, pustih tleh s srednjo količino humusa na bazični podlagi. Je travniška vrsta, ki najbolje uspeva na svetlih krajih. Z izjemo goratih predelov je razširjen po vsej Sloveniji.
Gorski šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: suhi travniki, grmovnata pobočja in svetli gozdovi
Gorski šaš (Carex montana) je rastlina brez razvitih živic (podzemskih stranskih poganjkov), ki oblikuje srednje velike, goste šope. Listi so široki od 1,5 do 2 mm. Nožnice pritličnih listov, ki pri tleh objemajo steblo, so rdeče rjave. Na vrhu stebla se razvijejo majhna delna socvetja (klaski), ki se držijo tesno skupaj. Prav na vrhu je moški klasek, pod njim pa sta 1 ali 2 ženska. Jajčasti ženski klaski so dolgi od 5 do 8 mm. Sestavljajo jih gosto štrlečedlakavi mošnjički (plodovi) brez kljunca, ki so ob zrelosti dolgi od 3 do 4 mm. Pestič ima tri brazde.
Gorski šaš raste na pustih, zmerno kislih tleh, s srednjo količino humusa na zmerno toplih legah. Razširjen je po vsej Sloveniji, le v visokogorju in sklenjenih gozdovih ga ne bomo našli.
Beli šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–30 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in grmovnati kraji
Beli šaš (Carex alba) je nežna rastlina z dolgimi, tankimi živicami (podzemnimi stranskimi poganjki). Njegovi svetlo zeleni listi so dolgi in tanki, široki od 1 do 1,5 mm. Na vrhu socvetja je pecljat moški klasek, pod njim pa 1 do 3, med seboj razmaknjeni ženski klaski. Vrh zgornjega ženskega klaska presega vrh moškega. Ženski klaski so malocvetni, tvori jih 3 do 6 cvetov. Zreli mošnjički (plodovi) so črni, goli in bleščeči. Med cvetenjem pa je celotno socvetje belkasto, zato tudi ime beli šaš. Pestič ima tri brazde.
Beli šaš raste na srednje hranljivih, humoznih tleh na bazični podlagi. Uspeva v polsenci na zmerno toplih legah. V Sloveniji je razširjen v hribovitih predelih, manjka na jugozahodu in severovzhodu države.
Luskoplodni šaš
Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: vlažni travniki, močvirja, nizka barja in povirja
Luskoplodni šaš (Carex lepidocarpa) oblikuje majhne, goste ali rahle šope. Stranski podzemski poganjki (živice) niso razviti. Pokončni črtalasti, svetlo do rumeno zeleni listi so široki od 2 do 3 mm. Podporni list socvetja je vodoravno do pokončno štrleč. Celotno socvetje je dolgo od 5 do 10 cm. Na vrhu je izrazito pecljat moški klasek, pod njim pa navadno 1 ali 2 ženska, med seboj razmaknjena klaska. Ženski klaski so dolgi od 7 do 15 mm in široki od 7 do 10 mm. Moški klasek je dolg od 10 do 25 mm in širok 2 do 3 mm. Na vrhu mošnjičkov (plodov) je dvozob kljunec, dolg od 1,5 do 2 mm. Ta kljunec je zlasti pri srednjih in spodnjih plodovih v klasku opazno zakrivljen vstran. Pestič ima 3 brazde.
Luskoplodni šaš uspeva na stalno namočenih tleh na hladnejših krajih izpostavljenih soncu. Z izjemo jugozahodnega in severovzhodnega dela je razširjen po vsej Sloveniji.
