Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: močvirna tla, ob izvirih, nizka barja
Bolšji šaš (Carex pulicaris) raste v majhnih, rahlih šopih. Njegovi ščetinasti listi so togi, trirobo steblo pa nosi eno samo, okoli 2 cm dolgo socvetje. To ima spodaj ženske, zgoraj pa moške cvetove. Ženski cvetovi in kasneje plodovi (na fotografiji) štrlijo nekoliko navzdol glede na steblo, moški del socvetja pa je pokončen. Plodovi šašev so oreški, ki jih obdaja poseben ovoj imenovan mošnjiček in je pri tej vrsti dolg 5 mm. Bolšji šaš ima dve brazdi, ki ju je skozi povečevalno steklo pogosto moč videti tudi na že zrelih mošnjičkih. Je precej redka vrsta, ki uspeva na močvirnih tleh, razvitih na karbonatni podlagi, v notranjosti Slovenije in na Gorenjskem. Bolšji šaš je v Sloveniji ogrožen, saj živi na rastiščih občutljivih na človekove posege, zato je kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.