Sibirska perunika
Družina: perunikovke (Iridaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 50–80 cm
Rastišče: močvirni travniki
Na vrhu okroglega, votlega stebla sibirske perunike (Iris sibirica) se navadno razvijeta dva velika modra cvetova, ki sta v notranjosti belkasta. Krasijo ju izrazite modre žile. Listi so ozki in ne presegajo stebla. V Sloveniji se pojavlja raztreseno po pustih vlažnih travnikih, predvsem v nižinah. Znanstveno ime rodu izvira iz imena starogrške boginje mavrice, Iris. Sibirska perunika je pri nas zavarovana, kot ranljiva vrsta pa je vključena tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin.
Vodna perunika
Družina: perunikovke (Iridaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 50–100 cm
Rastišče: močvirja, počasi tekoče vode, vodni jarki, obrežja
Vodna perunika (Iris pseudacorus) izstopa s svojimi velikimi, značilnimi rumenimi cvetovi, ki se razvijejo na vrhu visokih, nekoliko sploščenih stebel. Zunanji cvetni listi so večji in močno razširjeni, notranji pa so krajši in ožji. Stebla in 1–3 cm široki, do 1 m dolgi zašiljeni črtalasti listi poženejo iz debele korenike. Ta vrsta uspeva raztreseno po vsej Sloveniji, a le ob vodah. V Sloveniji je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah.
Travnolistna perunika
Družina: perunikovke (Iridaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: suhi travniki, topla grmišča in svetli gozdovi
Pokončno steblo travnolistne perunike (Iris graminea) je izrazito sploščeno. Visoko je do 40 cm in na vrhu nosi en ali dva čudovita vijolična cvetova. Listi cvetnega odevala so dolgi do 5 cm. Spodnji cvetni listi so na koncu belkasti in olepšani z risbo vijoličnih žil. Okoli 10 mm široki pritlični listi spominjajo na liste trav, od tu tudi ime te perunike. Listi so vedno daljši od cvetnega stebla. Sprva so pokončni, po cvetenju pa se poležejo po tleh. Travnolistna perunika uspeva na toplih rastiščih po vsej Sloveniji, a ni nikjer pogosta; v severovzhodnem delu države pa sploh ne raste.
Beli žafran ali nunka
Družina: perunikovke (Iridaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 5–10 cm
Rastišče: suhi in vlažni travniki
Nunka (Crocus vernus ssp. albiflorus) je ena od dveh podvrst pomladanskega žafrana (Crocus vernus), ki uspevata v Sloveniji. Kot ostali žafrani tudi nunka nima razvitega nadzemnega stebla in cvet požene neposredno iz gomolja, ki se skriva v prsti. Nežen cvet je navadno bel, včasih pa vidimo tudi kakšnega vijoličnega. Cvetni listi (merjeno od konca cvetne cevi navzgor) so dolgi od 1,5 do 3,5 cm. Temnozeleni črtalasti listi imajo na sredi vzdolžno belkasto progo. Oranžna brazda nunke je navadno krajša od temno rumenih prašnikov, vendar to ne drži vedno. Izjema v tem pogledu je tudi beli žafran na sliki, ki nam kaže kaj pomeni raznolikost znotraj (pod)vrste. Beli žafran je strupena rastlina. Raste na travnikih na bogatih, svežih tleh. Razen na severovzhodu, ga bomo zgodaj spomladi lahko opazili povsod po Sloveniji.
Ilirski meček
Družina: perunikovke (Iridaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 30–50 cm
Rastišče: pusti, suhi in vlažni travniki
Dvoredno socvetje ilirskega mečka (Gladiolus illyricus) tvori 3–20 šestštevnih škrlatnih cvetov. Njegovi lijasto oblikovani cvetovi so dvobočno somerni. Po obliki listov, ki spominjajo na meč, je vrsta dobila znanstveno ime, saj so gladiatorji vihteli meč, ki so mu rekli gladius. Ilirski meček je prebivalec negnojenih travnikov, njegov obstoj pa ogroža spreminjanje življenjskega prostora, v katerem živi. Pri nas v glavnem uspeva na Notranjskem in Krasu. V Sloveniji je ilirski meček uvrščen na seznam ogroženih rastlinskih vrst, poleg tega je tudi zavarovan in ga zato ni dovoljeno nabirati, poškodovati ali prenašati z naravnih rastišč.
