Navadni kopitnik
Družina: podraščevke (Aristolochiaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 5–10 cm
Rastišče: gozdovi in med grmovjem
Temnozeleni ledvičasti ali širokosrčasti listi navadnega kopitnika (Asarum europaeum) so zimzeleni in zmečkani dišijo po popru. Iz plazeče korenike požene kratko steblo z nekaj listi. Mrežasto žilnate listne ploskve so široke od 3 do 10 cm, listni peclji pa so do 10 cm dolgi. Trištevni rjavo rdeči zvonasti cvetovi so navadno skriti pod suhim listjem. Zvezdasti cvetovi imajo razvitih 12 prašnikov. Zrela semena raznašajo mravlje, ki jih privabljajo hranljivi elajosomi – oljni priveski na semenih. Kopitnik uspeva na senčnih rastiščih v nižinah po vsej Sloveniji. Prijajo mu zmerno vlažna bazična tla bogata s humusom. Ljudje so ga uporabljali za lajšanje nekaterih težav z izločali, s prebavili in z dihali, a je strupen in njegove uporabe ne gre jemati zlahka!
Navadni podraščec
Družina: podraščevke (Aristolochiaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: med grmovjem, žive meje in obdelana tla
Pokončno steblo navadnega podraščca (Aristolochia clematitis) ni razvejano. Olistano je s premenjalno razvrščenimi pecljatimi listi z globoko srčastim dnom. Do 10 cm dolgi listi so goli. V njihovih zalistjih se razcveti nekaj dvobočno somernih rumenih cvetov. Cevasti cvetovi so pri dnu trebušasto razširjeni in delujejo kot past za opraševalce. Te vonj zvabi po ozki cevi do pestiča in prašnikov nameščenih v trebušasti kamrici na dnu cveta. Šele tu se gost lahko obrne in pri tem opraši cvet, nato pa se nepoškodovan splazi po cevi nazaj na prosto. Viseči plodovi hruškaste oblike so zeleni. Navadni podraščec je strupen. Uspeva v nižinah, zato je pogostejši v severovzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije, v alpskem in predalpskem svetu pa manjka.
