Navadno kresničevje
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 80–200 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, poseke, med grmovjem in ob gozdnih cestah
Navadno kresničevje (Aruncus dioicus) je trajnica, ki vsako pomlad iz krepke, olesenele korenike požene pokončno steblo. To je olistano z zelo velikimi, dva do trikrat pernato sestavljenimi listi. Rob lističev je ostro nazobčan. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se na eni rastlini praviloma razvijejo le ženski, na drugi rastlini pa le moški cvetovi. Številni drobni cvetovi oblikujejo razvejano socvetje na vrhu stebla. Do 0,5 m dolgo socvetje je navadno vsaj nekoliko previsno. Prašniki dajejo cvetovom moških rastlin puhast videz, medtem ko ženske rastline tudi v polnem cvetu zgledajo kot bi že odcvetele. Je pogosta rastlina gozdov, ki jo lahko najdemo po vsej Sloveniji.
Brestovolistni oslad
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 50–150 cm
Rastišče: vlažni travniki in bregovi voda
Visoko pokončno steblo brestovolistnega oslada (Filipendula ulmaria) je olistano z lihopernatimi listi, ki se končujejo z velikim trojnatim lističem. Številni rumenkasto beli petštevni cvetovi so združeni v razvejano socvetje. Med prsti zmečkana rastlina diši po grenkih mandljih. Po vsej Sloveniji uspeva na vlažnih, slabo prezračenih tleh z veliko hranili, kjer pogosto raste v večjih skupinah.
Navadni oslad
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 30–80 cm
Rastišče: suhi travniki, kamnite gmajne
Lihopernati pritlični listi navadnega oslada (Filipendula vulgaris) tvorijo rozeto, nekaj pa jih je razvitih tudi na pokončnem steblu. Listi so dolgi 15–25 cm in široki približno 3 cm. Zmečkani dišijo po pomaranči. Na vsakem listu je 8–30 lističev, ki imajo po robu velike zobce. Večinoma šestštevni beli cvetovi oblikujejo razvejano socvetje. Vrsta uspeva v nižinah na svetlih rastiščih, predvsem na suhih pustih tleh, po vsej Sloveniji.
Navadni repik
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 15–150 cm
Rastišče: gozdni robovi in travniki
Navadni repik (Agrimonia eupatoria) iz podzemne korenike požene pokončno steblo, ki je v zgornjem delu poraslo s kratkimi in dolgimi dlakami ter redkimi žleznimi laski. Listi so lihopernati. Pritlični listi oblikujejo rozeto, stebelni so razvrščeni spiralasto. Stebelni listi so v sredini višine stebla dolgi med 10 in 30 cm in večinoma deljeni na 5 do 9 večjih grobo nazobčanih lističev, med katerimi so nameščeni še majhni lističi. Spodnja stran lističev je volnato dlakava in zato zeleno siva. Zobci lističev so bolj ali manj topi. Številni rumeni cvetovi tvorijo dolgo, gosto grozdasto socvetje. Rumeni venčni listi so na vrhu zaobljeni. Zeleni čašni listi so nameščeni v enem krogu. Zreli plodovi so izbrazdani vsaj do 3/4 svoje dolžine. Zunanje kavljaste bodice na vrhnjem delu ploda so pokončne do vodoravno štrleče. Z bodičkami se plodovi repika 'primejo' dlake živali, ki plodove s semeni raznesejo naokoli.
Navadni repik uspeva na zmerno hranljivih, svežih tleh na bazični podlagi. Našli ga bomo na svetlih mestih po vsej Sloveniji od nižin do sredogorja.
Navadni strček
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 5 – 20 cm
Rastišče: listnati gozdovi
Pokončno steblo navadnega strčka (Aremonia agrimonoides) je gosto poraslo z dolgimi mehkimi dlakami in olistano z največ tremi listi. Tudi od 10 do 15 cm dolgi pritlični listi, ki oblikujejo pritlično rozeto, so dlakavi. Lihopernate pritlične liste sestavljajo ovalni nazobčani lističi, med katerimi so prisotni še drobni celorobi lističi. Na vrhu stebla se razvije maloštevilno socvetje. Za majhne cvetove strčka sta značilni le dve plodnici in v dveh vrstah razporejeni čašni listi. Njegovi živo rumeni venčni listi so dolgi od 3 do 4 mm.
Navadi strček uspeva v zavetju listnatih gozdov na svežih tleh bogatih s humusom. Z izjemo Pomurja, kjer ga še niso našli, je pogost po vsej Sloveniji.
Nagrbančenoplodna strašnica
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj – julij
Velikost: 20 – 50 cm
Rastišče: suhi travniki, kamnite gmajne in obdelana tla
Nagrbančenoplodna strašnica (Sanguisorba muricata) je trajno zelišče z lihopernatimi listi in nevpadljivimi cvetovi združenimi v glavičasta socvetja na vrhu poganjkov. Njene pritlične liste, ki oblikujejo listno rozeto, navadno sestavlja 4 do 12 parov ovalnih, grobo nazobčanih, kratkopecljatih lističev in en končni listič. Stebelni listi so podobni pritličnim, sestavlja pa jih manjše število lističev in so zato manjši. Steblo in peclji listov so goli. Zeleni do rdečkasti cvetovi brez venčnih listov so enospolni – v enem so cvetu razviti le pestiči, v drugem pa le prašniki. Moški cvet spoznamo po 20 do 30 prašnikih, visečih na dolgih prašničnih nitih; za ženski cvet pa so značilne škrlatne cofaste brazde. Plodovi imajo krilate robove, površina med njimi pa je nagrbančena, saj je pokrita s topimi zobci.
Nagrbačenoplodna strašnica uspeva na suhih tleh na prisojnih legah raztreseno po osrednjem delu Slovenije, proti jugozahodu države je vse pogostejša, manjka pa v goratih predelih in Pomurju.
Potočna sretena
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: vlažni gozdni robovi, obrežja, močvirni travniki
Na vrhu stebla potočne sretene (Geum rivale) se razvije nekaj kimastih cvetov. Od 10 do 15 mm dolg rožnat venec ima rdeč rob. Čaša je rjavo rdeča. Plodovi se končujejo s kaveljcem in pernatim priveskom. Z njima se obesijo na živali, ki jih raznašajo in tako razširjajo vrsto. Dolgopecljati listi so pernato deljeni, končni listič je zelo velik. Lahko je enostaven, navadno pa tri ali peterokrp. Koreniko potočne sretene so uporabljali pri težavah z diarejo, pri neješčosti in vnetju žrela. Vrsto najdemo na vlažnih rastiščih po vsej Sloveniji, razen v submediteranskem delu.
Gosji petoprstnik
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 15–50 cm v dolžino
Rastišče: vlažni travniki, bregovi voda, ob poteh
Gosji petoprstnik (Potentilla anserina) je trajnica z močno koreniko in dolgim plazečim steblom. To na kolencih požene korenine in oblikuje hčerinsko rozeto, ki se razvije v novo rastlino. Na ta način se rastlina širi. Posamični, dolgopecljati rumeni cvetovi v premeru merijo okoli 2 cm. Od drugih petoprstnikov ga zlahka ločimo po lihopernato deljenih listih s 7–12 pari ostro nazobčanih lističev, ki so spodaj gosto porasli z belimi dlakami.
Beli petoprstnik
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 10–20 cm (višina listov), 5–8 cm (dolžina stebla)
Rastišče: pusti travniki in grmovnata pobočja
Peternati listi belega petoprstnika (Potentilla alba) zrastejo 10 do 20 cm visoko. Zgoraj so temno zeleni, spodaj pa zaradi goste svilnate dlakavosti srebrnobeli. Suličasti lističi so do 10 cm dolgi in do 2 cm široki, njihov rob pa ima le pri vrhu nekaj majhnih zobcev. Beli cvetovi so široki od 15 do 25 mm in oblikujejo zelo rahla, 2 do 5 cvetna, socvetja. Snežno beli venčni listi srčaste oblike so le malo daljši od zelenih čašnih listov. Poleglo, nežno cvetno steblo belega petoprstnika je do 8 cm dolgo in ni nikoli višje od listov. Beli petoprstnik je pogost le v jugozahodnem delu Slovenije, drugje po državi pa je precej redek.
Muškatni jagodnjak
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–30 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi in grmovnata pobočja
Muškatni jagodnjak (Fragaria moschata) je največji od treh vrst jagodnjakov, ki uspevajo pri nas. Značilni trojnati listi z izrazito nazobčanim robom tvorijo listno rozeto. Steblo in cvetni peclji so gosto štrlečedlakavi. Steblo je občutno višje od listov. Na vrhu stebla se navadno odpre nekaj snežno belih cvetov, ki v premeru merijo okoli 25 mm. Čaša je ob dozorevanju plodov razprostrta ali zavihana nazaj. Okusni zreli plodovi so krvavordeči. Botaniki jim pravijo birni plodovi, saj se pri njih semena razvijejo na omesenelem cvetišču. Muškatni jagodnjak je pri nas pogosta rastlina, razširjena po vsej Sloveniji.
Skalna robida
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: plodni poganjki 10–25 cm visoki, jalovi 1–2 m dolgi
Rastišče: melišča, skalovja, svetli gorski gozdovi
Skalna robida (Rubus saxatilis) je zelnata trajnica s pokončnimi plodnimi poganjki, medtem ko so njeni jalovi poganjki polegli in spominjajo na pritlike (stranske poganjke). Plodni poganjki zrastejo do okoli 25 cm visoko, na njih pa se razcveti od 3 do 10 belih, petštevnih cvetov. Snežno beli, jajčasti venčni listi so okoli 5 mm dolgi in priostreni. Prašniki so daljši od pestičev. Plod skalne robide je čudovit. Do 6 velikih plodičev je zraslih v bleščečo, steklasto ’robido’ živo rdeče barve, ki ji strokovno pravimo birni plod. Tudi dolgopecljati, trojnati listi robide so bleščeči. Bodice na njenih tankih steblih pa so posamične in nežne.
Skalna robida raste na svetlih krajih, najraje na samem skalovju ali v presvetljenih skalnatih gorskih gozdovih na zmerno bogatih tleh s srednjo količino humusa. Na višjih legah je pogosta in splošno razširjena vrsta, zato pa jo bomo na severovzhodu, jugovzhodu in jugozahodu Slovenije zaman iskali.
Fotografijo skalne robide je prispeval g. Branko Dolinar.
Kimastoplodni šipek
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 100–250 cm
Rastišče: med visokimi steblikami, gorski gozdovi, ruševje, grmovnati in skalnati kraji
Kimastoplodni šipek (Rosa pendulina) je navadno pritličen grm z razvitimi podzemskimi stranskimi poganjki – živicami. Cvetoče veje in mladi poganjki so navadno brez bodic, v spodnjem delu pa steblo poraščajo nežne, ravne iglaste bodice. Lihopernate liste sestavlja sedem do enajst lističev z dvakrat nazobčanim robom. Od 1 do 3 cm dolg pecelj je večinoma poraščen s pecljatimi žleznimi dlakami. Na njem se razvije en cvet rožnate do škrlatnordeče barve, ki je širok okoli 4 cm. Bleščeče rdeč, ozkojajčast plod je porasel s ščetinastimi bodicami in pecljatimi žlezami. Obstojni, celorobi čašni listi štrlijo naprej. Kimastoplodni šipek raste na zmerno bogatih svežih tleh na višjih legah skoraj po vsej Sloveniji.
Hostni šipek
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: do 3 m
Rastišče: gozdni robovi, grmovnati kraji, žive meje in skalnata pobočja
Hostni šipek (Rosa corymbifera) je grm olistan s peternatimi in sedmernatimi listi. Ti so lahko puhastodlakavi po obeh straneh, pogosto pa le po spodnji strani ali le po žilah na spodnji strani lističev. Na puhastodlakavih listnih pecljih so praviloma razvite še srpasto ukrivljene bodice in posamične pecljate žleze. Tudi veje hostnega šipka so posejane z ukrivljenimi, pri dnu širokimi in od strani sploščenimi, bodicami. Veliki dišeči cvetovi se razvijejo na golih cvetnih pecljih in v premeru merijo od 3 do 4 cm. Beli venčni listi so daljši od pernato deljenih čašnih listov, ki se po cvetenju zavihajo povsem nazaj in odpadejo še preden dozorijo plodovi. Hostni šipek raste v družbi grmov in dreves na svežih tleh na svetlih krajih raztreseno po vsej Sloveniji. Kot ostali šipki, tudi njegovi plodovi vsebujejo veliko vitamina C, ki krepi naš imunski sistem; poleg tega pa še druge učinkovine, ki blagodejno vplivajo na delovanje prebavil, sečnih poti in krvožilja, zato so plodovi šipka pogosta sestavina čajev in marmelad.
Navadni mokovec
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: do 15 m
Rastišče: prisojna pobočja, svetli gozdovi in skalnati kraji
Navadni mokovec (Sorbus aria) zraste v grm ali drevo. Njegovi poganjki so brez trnov. Olistani so s tankimi, enostavnimi listi z dvojno nazobčanim robom. Zgoraj so bleščeči, temnozeleni, spodaj pa gosto belodlakavi. Dolgi so od 10 do 15 cm, široki pa od 4 do 9 cm; najširši so v sredini ali v spodnji polovici in imajo 10 do 14 parov stranskih žil. Majhni, beli petštevni cvetovi imajo venčne liste mnogo daljše od čašnih in sestavljajo mnogocvetna socvetja. Široko jajčasti plodovi rdeče ali oranžne barve so dolgi od 8 do 15 mm. Navadni mokovec raste na pustih tleh na svetlih, zmerno toplih legah. Z izjemo severovzhodnega dela je razširjen po vsej Sloveniji. Ker bogato cveti in medi, ga rade obiskujejo čebele, zlasti kot zaščito pred vetrom in tudi kot okras, pa ga sadijo v žive meje. Poleg tega so njegovi plodovi užitni in iz njih lahko stisnemo sok ali jih vkuhamo v kompot ali marmelado.
Dlakava panešplja
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 1–2 m
Rastišče: skalovje in prisojna grmovnata pobočja
Dlakava panešplja (Cotoneaster tomentosus) je pokončen grm s krepkimi poganjki. Njene temno rjave veje so olistane z enostavnimi, celorobimi listi, ki so po obeh straneh gosto dlakavi. Debeli, jajčasti do ovalni listi so dolgi od 2 do 7 cm in široki od 2 do 5 cm. Petštevni cvetovi s podraslo plodnico so vedno manjši od 1 cm. Navadno so združeni v socvetja, ki jih na vrhu stranskih poganjkov tvori od 3 do 12 majhnih cvetov. Rožnati do beli venčni listi so približno tako dolgi kot čašni. Cvetni peclji, čašni listi in drobni opečnato rdeči plodovi so volnatodlakavi. Dlakava panešplja raste na prisojnih pobočjih na karbonatni podlagi. Pogostejša je na severozahodu in severu Slovenije, proti jugu je vse redkejša, v skrajnem severovzhodnem delu države pa je niso našli.
Enovrati glog
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 6 m
Rastišče: žive meje, kamnita travnata pobočja, svetli gozdovi in robovi gozdov
Enovrati glog (Crataegus monogyna) je grm s trnatimi poganjki. Listi so izrazito krpati, imajo tri do pet krp. Zareze segajo preko polovice temno zelene, bleščeče listne ploskve. Spodnja stran listov je belkasto zelena. Beli petštevni cvetovi so združeni v socvetja na vrhu poganjkov. Cvetovi imajo dlakave cvetne peclje in praviloma en sam vrat pestiča, od tod tudi ime te vrste gloga. Užitni, bleščeče rdeči plodovi vsebujejo eno samo koščico. Enovrati glog se od nekdaj uporablja v domačem zdravilstvu. Pripravke iz cvetov ali listov ljudje uporabljamo na primer za blaženje težav z obtočili, prebavili ali dihali. Razširjen je po vsej Sloveniji, raste pa na pustih tleh na toplejših in svetlih legah.
Črni trn
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: do 4 m
Rastišče: žive meje, gozdni robovi, kamnita prisojna pobočja
Črni trn (Prunus spinosa) je razvejan grm. Zraste do 4 m visoko, pred objedanjem pa ga ščitijo močni trni. Posamični cvetovi zgodaj spomladi pobelijo cel grm in s svojo medičino in številnimi dolgimi štrlečimi prašniki privabljajo čebele in druge opraševalce. Premer cvetov je med 1 in 1,5 cm. Suličasti listi z drobno nazobčanim robom poženejo šele po cvetenju. Iz oprašenih in oplojenih cvetov se razvijejo temno modri, skoraj črni koščičasti plodovi, ki jih pokriva sivo modra voskasta prevleka – poprh. Užitni plodovi dozorijo pozno jeseni, a so precej trpki. Prva slana pa plodovom oparnice, kot črnemu trnu tudi rečejo, vzame trpek okus. Na sončnih legah ga lahko najdemo skoraj po vsej Sloveniji.
Čremsa
Družina: rožnice (Rosaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: okoli 10 m
Rastišče: vlažni listnati gozdovi, žive meje in bregovi voda
Čremsa (Prunus padus) zraste v okoli 10 m visok grm ali drevo. Dolga grozdasta socvetja se razvijajo hkrati z listi. Socvetja iz številnih dišečih cvetov so sprva štrleča, a se kasneje prevesijo navzdol. Beli cvetovi, ki v premeru merijo od 10 do 15 mm, so petštevni. Listni rob pecljatih listov je drobno, enakomerno nazobčan. Listna ploskev mehkih širokosuličastih listov je dolga od 6 do 12 cm, široka pa od 3 do 6 cm. Njihova površina ni bleščeča. Zreli kroglasti koščičasti plodovi so okoli 7 mm široki. Bleščeče črni plodovi so grenkega okusa in niso užitni! Čremsa je razširjena po vsej Sloveniji, najpogostejša pa je v severovzhodnem delu.