Dvolistna senčnica
Družina: šmarničevke (Convallariaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: gozdovi
Dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium) je majhna rastlina, ki v prsti skriva plazečo koreniko in raste v majhnih skupinah. Pokončno, cvetoče steblo je praviloma olistano z dvema kratkopecljatima srčastima listoma. Necvetoči – jalovi poganjki pa imajo razvit le en tak list. Njeni štirištevni, dišeči beli cvetovi so široki od 4 do 6 mm. Združeni so v ovršno grozdasto socvetje. Zreli plodovi so rožnate jagode posute s številnimi rdečimi pikami nepravilnih oblik. Dvolistna senčnica je strupena rastlina. Uspeva na zakisanih tleh bogatih s humusom v zavetju gozdov. Razširjena in pogosta je po vsej Sloveniji.
Šmarnica
Družina: šmarničevke (Convallariaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: listnati in mešani gozdovi
Šmarnica (Convallaria majalis) ima navadno dva široka, suličasta lista. Opojno dišeči kimasti, zvonasti cvetovi oblikujejo enostranski grozd. Plodovi so okrogle bleščeče rdeče jagode. Rastlina je izredno strupena in jo lahko pred cvetenjem zamenjamo z užitnim čemažem, ki pa značilno diši po česnu. Uspeva v polsenci listnatih gozdov na bazičnih tleh po vsej Sloveniji. Šmarnica je pri nas zavarovana vrsta, ki pa jo smemo nabrati za šopek.
Dišeči salomonov pečat
Družina: šmarničevke (Convallariaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–40 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Lokasto ukrivljeno steblo dišečega salomonovega pečata (Polygonatum odoratum) je izrazito robato. Eliptični listi so dvoredno razvrščeni in spodaj objemajo steblo. V zalistjih stebelnih listov se razvijejo dišeči cvetovi. Viseči cvetovi so navadno posamični, redkeje iz zalistja poženeta po dva cvetova. Listi cvetnega odevala so zrasli v bel cevast cvet, ki se na koncu odpre s šestimi svetlo zelenimi krpami. Zrel plod je črno modra kroglasta jagoda. Dišeči salomonov pečat je strupen! Razširjen je po vsej Sloveniji, uspeva pa na suhih, pustih tleh.
Mnogocvetni salomonov pečat
Družina: šmarničevke (Convallariaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–70 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Lokasto ukrivljeno steblo mnogocvetnega salomonovega pečata (Polygonatum multiflorum) je okroglo. Do vrha je olistano z dvoredno nameščenimi jajčastimi do eliptičnimi listi. Sedeči stebelni listi so goli. Zgoraj so zeleni, spodaj pa sivkasti zaradi puhastih, v vrstah nameščenih dlak. V zalistju listov se razvijejo viseča socvetja, ki jih tvori do pet belih cvetov, ki ne dišijo. Cvetno odevalo je zraslo v belo cev, ki se na koncu odpira s šestimi zelenimi roglji. Zreli plodovi so jagode temno modre barve. Mnogocvetni salomonov pečat je strupena rastlina, ki uspeva na zasenčenih krajih po vsej Sloveniji.
Vretenčasti salomonov pečat
Družina: šmarničevke (Convallariaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–70 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in med grmovjem
Okroglo steblo vretenčastega salomonovega pečata (Polygonatum verticillatum) je pokončno, pogosto nekoliko lokasto ukrivljeno. Zlahka ga bomo prepoznali, saj ima liste nameščene v vretencih. V vsakem vretencu je tri do osem priostrenih črtalastosuličastih listov. Od 5 do 15 cm dolgi goli listi so zgoraj temno, spodaj pa sinjezeleni. Kot ostali salomonovi pečati ima tudi vretenčasti cvetne liste zrasle v cevast cvet. Od dva do pet kimastih, do 10 mm dolgih, cvetov oblikuje socvetja v zalistjih stebelnih listov. Plod je sprva rdeča jagoda, ki kasneje počrni. Vretenčasti salomonov pečat je strupena rastlina, ki raste na svežih, s humusom bogatih tleh v zavetju gozdov ali grmovja. Uspeva na višjih legah, zato ga bomo v Primorju in Pomurju ter drugod po nižinah zaman iskali.
