Družina: svetlinovke (Onagraceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: bregovi voda, jarki, močvirni travniki, gozdovi in ruderalna rastišča na vlažnih tleh
Drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum) je trajnica s podaljšano koreniko, iz katere šele po cvetenju poženejo mladi poganjki, ki so čas cvetenja preživeli v obliki rozet. Pokončno okroglo steblo je gosto štrlečedlakavo, najdaljši nežlezni laski na steblu pa so daljši od 0,5 mm. Sedeči ali kratkopecljati suličasti stebelni listi so nerazločno nazobčani in po obeh straneh gosto mehkodlakavi. V spodnjem delu stebla so razvrščeni nasprotno, v zgornjem pa premenjalno (spiralasto) ali pa so po trije nameščeni v vretencu. Rožnati cvetovi so v premeru manjši od 10 mm. Rumenkasta brazda je štiridelna, njene krpe pa neizrazito razprostrte. Za drobnocvetni vrbovec je značilno, da socvetje, čašo in plodnico (ter kasneje plod, ki pa sčasoma lahko ogoli), poraščajo le žlezaste dlake.
Drobnocvetni vrbovec uspeva na bolj ali manj stalno vlažnih tleh, razmeroma bogatih z dušikom. Uspeva na svetlih krajih od nižin do gorskega pasu. Razširjen je po vsej Sloveniji.
Drobnocvetni vrbovec se uporablja tudi kot domače zdravilo pri lajšanju težav s prostato, z ledvicami in mehurjem. Ker pa ima čaj, pripravljen iz posušenega vrbovca močan učinek, ga je treba uživati zmerno in po priporočilih, saj lahko povzroči želodčne in črevesne težave.