Navadna tavžentroža
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: travniki, med grmovjem, gozdne jase
Navadna tavžentroža (Centaurium erythraea) je dvoletnica z razločno pritlično rozeto. Stebelni listi so nasprotni, steblo pa le v zgornjem delu razvejano. Majhni rožnati cvetovi so združeni v češuljasta socvetja na vrhu pokončnega stebla. Njene nadzemne dele so v ljudskem zdravilstvu uporabljali za lajšanje najrazličnejših tegob. Vrsta je razširjena po vsej Sloveniji, le visoko v gorah ne uspeva.
Svečnik
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: gozdni robovi, gozdovi, travniki, melišča
Svečnik (Gentiana asclepiadea) je trajnica z dvoredno ali navzkrižno olistanim steblom. Jajčastosuličasti, koničasti listi imajo 3–5 opaznih vzdolžnih žil. Modri zvonasti cvetovi so petštevni, do trije skupaj se razvijejo v zalistju zgornjih stebelnih listov. V Sloveniji je splošno razširjen. Uspeva na bazičnih, zmerno vlažnih tleh. Svečnik so uporabljali za lajšanje težav z dihali in prebavili, pri prehranskih motnjah in za zdravljenje slabokrvnosti.
Močvirski svišč
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: vlažni travniki, barja, resave
Nasprotni, črtalastosuličasti listi močvirskega svišča (Gentiana pneumonanthe) so enožilnati. Temno modri, petštevni cvetovi so zgoščeni na vrhu stebla. Uspeva v združbah mokrotnih travnikov na pustih tleh, razširjen pa je raztreseno po vsej Sloveniji. Gosenice sviščevega mravljiščarja se z njim hranijo, preden jih ’posvojijo’ mravlje in zanje skrbijo, vse dokler se ne razvijejo v odrasle metulje. V Sloveniji je močvirski svišč zavarovan in ga ne smemo trgati, odkopavati, odnašati z naravnega rastišča ali z njim trgovati.
Navzkrižnolistni svišč
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 10–40 cm
Rastišče: suhi travniki in pašniki
Gosto olistana pokončna stebla navzkrižnolistnega svišča (Gentiana cruciata) pri dnu poženejo jalove listne rozete. Nekoliko usnjati, sedeči jajčasto suličasti listi so goli in bleščeči. Razvrščeni so navzkrižno. V zalistju stebelnih listov se razvijejo do trije umazano modri cvetovi brez pik. Od 2 do 2,5 cm dolg venec je štirišteven. Navzkrižnolistni svišč uspeva na s hranili siromašnih suhih tleh v gorskem pasu skoraj po vsej Sloveniji. Manjka v Pomurju, pogosteje pa ga srečamo v zahodnem delu države. S to vrsto svišča je nerazdružljivo povezan metulj Rebelov mravljiščar (Maculinea rebeli). Gosenice tega metulja se najprej hranijo s cvetovi in razvijajočimi se semeni navzkrižnolistnega svišča, nato pa jih posvojijo določene vrste mravelj in zanje skrbijo vse dokler se metulji ne zabubijo in preobrazijo v odrasle osebke.
Spomladanski svišč ali zaspanček
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 4–12 cm
Rastišče: suhi in polsuhi travniki, pašniki in kamnite trate
Listno rozeto spomladanskega svišča ali zaspančka (Gentiana verna) oblikujejo do 2 cm dolgi pritlični listi. Ti so suličasti, togi in na koncu priostreni. Stebelni listi tega drobnega svišča pa so veliko krajši od listov rozete. Na vrhu stebelca se razpre čudovit, temno moder pladnjast cvet. Cvetovi so petštevni. Čašni listi so med seboj zrasli. Robovi čaše se nadaljujejo v 1 do 2 mm široka krilca. Rastlinice poženejo poleg cvetočih tudi jalove poganjke, na katerih se cvet ne razvije. Zaspanček je, z izjemo severovzhodnega dela, razširjen po vsej Sloveniji. Uspeva na bolj ali manj suhih tleh na apnenčasti podlagi.
Trebušasti svišč
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: bazična nizka barja in mokrotni travniki, v višjih legah tudi bolj suhi travniki
Trebušasti svišč (Gentiana utriculosa) je majhna enoletnica brez necvetočih poganjkov. Njegovo, praviloma večcvetno, steblo je lahko enostavno ali razvejano. Olistano je z drobnimi, nasprotno razvrščenimi listi, medtem ko je pritlična listna rozeta v času cvetenja navadno že odmrla. Globoko modri venčni listi petštevnih cvetov so po zunanji strani pogosto nekoliko zelenkasti. Njegova napihnjena čaša, ki je skoraj tako dolga kot venčna cev, ima 2–3 mm široke krilate robove. Razen na severovzhodu uspeva na sončnih legah po vsej Sloveniji. Vezan je na bazična tla.
Resasti sviščevec
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: avgust–oktober
Velikost: 7–30 cm
Rastišče: pusti travniki in pašniki
Resasti sviščevec (Gentianella ciliata) je dvoletnica ali trajnica. Gola stebla so olistana z nasprotno razvrščenimi črtalastimi listi. Temno modri štirištevni cvetovi so večinoma posamični. Venčni listi so po robu resasti. Uspeva na apnenčastih, pustih in suhih tleh. Raste raztreseno po vsej Sloveniji, manjka pa v njenem severovzhodnem delu.
Nemški sviščevec
Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Čas cvetenja: junij–oktober
Velikost: 5–40 cm
Rastišče: travniki in pašniki
Pokončno steblo nemškega sviščevca (Gentianella germanica) je lahko enostavno ali razvejano. Črtalasti pritlični listi oblikujejo listno rozeto, a ta v času cvetenja navadno že odmre. Stebelni listi so jajčastosuličasti. Lijasti bledovijolični cvetovi so petštevni. Dolgi so od 2,5 do 3,5 cm. Čašni listi so tudi po robu in srednji žili goli, a lahko to lastnost vidimo le z uporabo lupe. Nemški sviščevec je razširjen v alpskem, predalpskem in dinarskem delu Slovenije. Za približno polovico vrst sviščevcev, ki uspevajo pri nas, je značilna velika raznolikost v morfologiji in ekologiji. Tako se različni osebki iste vrste po videzu močno razlikujejo glede na čas cvetenja in glede na nadmorsko višino pojavljanja.