Navadna trdoleska
Družina: trdoleskovke (Celastraceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 1,5–3 m
Rastišče: gozdni robovi, gozdovi, loke in obrežja
Navadna trdoleska (Euonymus europaea) je navadno do 3 m visok grm. Topo štirirobe mlade veje so sprva povsem zelene, kasneje pa se na njihovih robovih razvijejo štirje belkasti, vzdolžni plutasti pasovi. Nasprotni, suličasti listi z nažaganim robom so dolgi od 4 do 12 cm. Socvetja z dvema do šestimi štirištevnimi cvetovi se razvijejo na 1 do 3 cm dolgih pecljih. Podolgasti, zelenkasto beli venčni listi so dolgi 3 do 5 mm, v premeru pa cvetovi merijo okoli 1 cm. Plodovi navadne trdoleske so vpadljivih barv. Intenzivno rožnati do rdeči plodovi so topo štirirobi, ovojnica semen pa je rdeče oranžna.
Navadna trdoleska uspeva na zmerno bogatih, svežih tleh na bazični podlagi. Je pogosta vrsta, ki jo najdemo na svetlih krajih po vsej Sloveniji.
Barviti plodovi navadne trdoleske so prava paša za oči, a naj nas njena lepota ne premami, saj je rastlina močno strupena!
Bradavičasta trdoleska
Družina: trdoleskovke (Celastraceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: do 3 m
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in grmovnata pobočja
Bradavičasta trdoleska (Euonymus verrucosa) je grm z nasprotno razvrščenimi suličastimi listi. Rob listne ploskve je nazobčan z drobnimi topimi zobci. Okrogli poganjki bradavičaste trdoleske so zeleni in posuti s temnimi bradavicami, ki so ji dale ime. Pri vrhu poganjkov se v zalistju listov razvijejo dolgopecljata socvetja, ki jih tvori nekaj štirištevnih cvetov. Okrogli venčni listi rjavkastih cvetov so posuti z drobnimi rdečimi pikami. Raste v polsenci na pustih tleh. Z izjemo Pomurja jo najdemo po vsej Sloveniji, pogostejša pa je v zahodnem in jugozahodnem delu države.
