Navadni vrednik
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: kamnita pobočja, suhi travniki, grušč in svetli gozdovi
Navadni vrednik (Teucrium chamaedrys) je polgrmiček olistan z nasprotno razvrščenimi listi. Listni rob kratkopecljatih listov je globoko nazobčan, zobci pa so topi. Kot je za ta rod značilno, njegovim dvobočno somernim cvetovom manjka zgornja venčna ustna. Cvetovi z rožnatim vencem so dolgi od 10 do 15 mm. Vrhnji cvetovi so daljši ali vsaj tako dolgi kot njihovi podporni listi. Rastlina je štrlečedlakava, a ni porasla z žleznimi dlakami, zato na otip ni lepljiva.
Zaradi snovi, ki jih navadni vrednik vsebuje, so ga uporabljali za blaženje težav s prebavili in kožnimi vnetji ter za lajšanje kašlja, znan pa je tudi kot medonosna rastlina.
Navadni vrednik raste na suhih, pustih in dobro prepustnih bazičnih tleh na svetlih legah. Z izjemo Pomurja je razširjen in pogost po vsej Sloveniji.
Česnov vrednik
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: nizka barja, vlažni in močvirni travniki
Steblo česnovega vrednika (Teucrium scordium) je lahko enostavno ali razvejano. Pri dnu požene stranske poganjke – pritlike. Te so normalno olistane in se na kolencih ukoreninjajo. Steblo je olistano s podolgasto ovalnimi, sedečimi listi s toponazobčanim robom. Če prileglodlakave liste pomanemo med prsti, zadišijo po česnu. V zalistju zgornjih stebelnih listov se razvijejo majhni, od 8 do 10 mm dolgi, rožnati cvetovi. Dvobočno somerni cvetovi nimajo razvite zgornje venčne ustne in so izrazito krajši od podpornih listov. Česnov vrednik je precej redka rastlina, ki raste na vlažnih tleh na toplih legah. V Sloveniji se pojavlja zelo raztreseno. Pri nas je kot ranljiva vrsta uvrščen na Rdeči seznam ogroženih rastlin.
Navadna medenika
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: topli listnati in mešani gozdovi, gozdni robovi, poseke in grmovnata pobočja
Štrlečedlakavo, praviloma nerazvejano steblo navadne medenike (Melittis melissophyllum) je olistano z nasprotno razvrščenimi listi. Kratkopecljati, jajčastosuličasti listi z grobo nazobčanim robom so dolgi od 3 do 9 cm. Do trije veliki dvoustnati cvetovi se razvijejo v zalistju zgornjih stebelnih listov. Beli do rožnati cvetovi so dolgi od 3 do 4,5 cm in prijetno dišijo po medu. Njena socvetja so pogosto enostranska, kar pomeni, da vsi cvetovi gledajo v isto smer. Navadna medenika je razširjena po vsej Sloveniji. Najraje raste na toplih legah na karbonatni podlagi.
Ozkolistni zebrat
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 10–50 cm
Rastišče: skalnata, gruščnata in ruderalna rastišča, železniški nasipi, suhi travniki in prodišča
Ozkolistni zebrat (Galeopsis angustifolia) je enoletnica z razvejenim steblom, ki pod kolenci ni razločno odebeljeno. Topo štirirobo steblo je gosto poraslo s kratkimi dlakami, pri vrhu navadno tudi z žleznimi laski. Nasprotno razvrščeni, ozkosuličasti listi so sedeči ali nerazločno pecljati. Široki so od 2 do 5 mm, listni rob je cel ali z največ petimi zobci na vsaki strani. V zalistju listov proti vrhu poganjkov je po nekaj dvoustnatih cvetov, dolgih od 20 do 25 mm, združenih v socvetja. Podporni listi cvetov so proti vrhu socvetja največ tako dolgi (in ne daljši) kot cvetovi ciklamne barve.
Ozkolistni zebrat raste na zelo pustih kamnitih tleh na osončenih, izrazito toplih legah. V Sloveniji je razmeroma pogost le v jugozahodnem (submediteranskem) delu. V ostalih delih države se pojavlja raztreseno, Pomurja pa se izogiba.
Pisani zebrat
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–70 cm
Rastišče: gozdovi, poseke, obdelana tla
Ščetinasto dlakavo steblo pisanega zebrata (Galeopsis speciosa) je pod kolenci razločno odebeljeno. Jajčasto suličasti listi so navzkrižno razvrščeni. Žveplovo rumeni dvoustni cvetovi imajo na srednji krpi spodnje ustne vijoličasto liso. Uspeva na tleh bogatih s hranili, pogosto na mestih z večjim človekovim vplivom. Je pogosta vrsta, ki jo najdemo po vsej Sloveniji.
Velecvetna mrtva kopriva
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 40–100 cm
Rastišče: gozdovi in gozdni obronki, med grmovjem
Ime mrtva kopriva se nanaša na podobnost listov z listi koprive, ki pa so pri vrstah iz rodu Lamium brez pekočih žgalnih dlačic, zato ne spečejo. Velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) ima več kot 4 cm široke liste z nazobčanim robom in redkodlakavo štirirobo steblo. Venčni listi so zrasli v značilno oblikovan cvet, ki mu pravimo dvoustni cvet. Dolg je 3–4 cm. Je pogosta rastlina senčnih rastišč, le v Pomurju je redka.
Lisasta mrtva kopriva
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: april–oktober
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni robovi, žive meje, stari zidovi in ruderalna rastišča
Pokončno steblo lisaste mrtve koprive (Lamium maculatum) je štirirobo. S štrlečimi dlakami poraslo steblo ima izrazit vonj. Pecljati, trikotno jajčasti listi s srčastim dnom so nasprotno razvrščeni. Rob listne ploskve je dvojno nažagan. Vzdolž sredine njenih listov pogosto teče belkasta proga. Rožnati do škrlatnordeči dvoustnati cvetovi se razvijejo v vretencih v zalistjih zgornjih stebelnih listov. Bela spodnja ustna cveta je posuta s škrlatnimi pegami. Cvet je dolg od 2 do 3 cm. Lisasta mrtva kopriva je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena vrsta.
Mrtva kopriva
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: marec–oktober
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: njive, vinogradi, vrtovi, zidovi, obdelana tla in ostala ruderalna rastišča
Robato steblo škrlatnordeče mrtve koprive (Lamium purpureum) je golo. Olistano je z nasprotno razvrščenimi pecljatimi srčastimi listi. Listni rob je topo nazobčan, listna ploskev pa redkodlakava. Njeni listi in steblo so zlasti v zgornjem delu vijolični. Približno 1 cm dolgi dvoustnati cvetovi ciklamne barve so nameščeni v vretencih. Ta so zgoščena na vrhu stebla. Škrlatnordeča mrtva kopriva je v Sloveniji splošno razširjena rastlina. Uspeva na rastiščih s stalnim človekovim vplivom – ruderalnih rastiščih.
Močvirnati čišljak
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: obrežja, logi, med visokimi steblikami, močvirni travniki
Močvirnati čišljak (Stachys palustris) je postavna rastlina, ki ima pod zemljo razvite stranske poganjke – živice. Steblo je olistano z nasprotno razvrščenimi suličastimi listi z nazobčanim listnim robom. Stebelni listi s srčastim dnom so navadno sedeči. Do 3 cm široki listi so lahko dlakavi ali goli. Zmečkani listi nimajo izrazitega vonja. Dvoustnati rožnati cvetovi so dolgi okoli 15 mm. Nameščeni so v vretencih v zgornjem delu stebla. Zobci na čašnih listih so ob cvetenju bodeči. Močvirnati čišljak je razširjen po vsej Sloveniji.
Gozdni čišljak
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 30–100 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, poseke in žive meje
Gozdni čišljak (Stachys sylvatica) je rastlina z izrazito neprijetnim vonjem. Dolgopecljati jajčasti listi s srčastim dnom so nasprotno razvrščeni. Vsaj 3 cm široki stebelni listi imajo grobo nazobčan rob listne ploskve. Od 12 do 15 mm dolgi temnoškrlatni cvetovi so nameščeni v vretenčastih socvetjih v vrhnjem delu štrlečedlakavega, štirirobega stebla. Dvoustnati cvetovi imajo na spodnji ustni vzorec vijoličnih lis na belkasti podlagi. Čaša je dolga od 4 do 7 mm, čašni zobci pa ob zrelosti niso bodeči. Gozdni čišljak je pogost po vsej Sloveniji.
Navadni čistec
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–oktober
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: pusti travniki, gozdni robovi, gozdovi, topla grmovnata pobočja
Pokončno steblo navadnega čistca (Betonica officinalis) praviloma ni razvejano. Lahko je dlakavo ali skoraj golo. Enako velja za liste. Topi, dolgopecljati pritlični listi s srčastim dnom oblikujejo listno rozeto. Rob njihove jajčaste listne ploskve je topo nazobčan. Tudi steblo je olistano z dvema do tremi pari nasprotno razvrščenih listov. Od 10 do 15 mm dolgi dvoustnati cvetovi ciklamne barve oblikujejo gosto socvetje na vrhu stebla. Navadni čistec je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena rastlina, ki uspeva na suhih tleh.
Bršljanasta grenkuljica
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: marec–junij
Velikost: steblo visoko 10–20 cm; stranski poganjki dolgi do 1,3 m
Rastišče: zelenice, vrtovi, žive meje, gozdni robovi, med grmovjem in ruderalna rastišča
Pravimo, da je steblo bršljanaste grenkuljice (Glechoma hederacea) kipeče, saj ga večji del leži na tleh, le na koncu se dvigne v zrak. Na pokončnem delu stebla se v zalistju ledvičastih do srčastih listov z dolgim pecljem in topo nazobčanim robom razvijejo socvetja z nekaj cvetovi. Dvoustnati cvetovi na največ 2 mm dolgih pecljih so bledo vijolični. Dolgi so od 1 do 2 cm, na njihovi spodnji ustni pa so praviloma razločno vidne temnejše pike na belkasti podlagi. Po cvetenju bršljanasta grenkuljica požene dolge stranske poganjke in se na ta način hitro širi. V Sloveniji je splošno razširjena, pogosta rastlina.
Deljenolistna črnoglavka
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: suhi travniki, kamnita pobočja
Kipeče steblo deljenolistne črnoglavke (Prunella laciniata) je razvejeno. Vsaj po robovih je gosto poraslo z dolgimi belimi dlakami. Pritlični listi oblikujejo rozeto, vsaj spodnji stebelni listi pa so pernato krpati z dvema ali tremi topimi črtalastimi roglji. Vrhnji par stebelnih listov je nameščen tik pod socvetjem. Rumenkasto bel venec je dolg od 15 do 20 mm.
Deljenolistna naglavka raste na suhih tleh na svetlih, toplih legah. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v jugozahodnem delu, v gorskem svetu pa je redka.
Pogosto se križa s sorodnima vrstama, navadno (P. vulgaris) in velecvetno črnoglavko (P. grandiflora), zato lahko na skupnih nahajališčih naletimo na osebke, ki imajo značilnosti starševskih vrst.
Navadna črnoglavka
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–september
Velikost: 5–30 cm
Rastišče: travniki, pašniki
Dlakava, kipeča ali pokončna stebla navadne črnoglavke (Prunella vulgaris) se razraščajo s tankimi pritlikami. Nasprotni, kratkopecljati stebelni listi so praviloma celorobi. Zgornji par je razvit tik pod gostim socvetjem, ki ga oblikujejo 1–1,5 cm dolgi modrovijolični dvoustni cvetovi. Uspeva na sončnih krajih na svežih tleh po vsej Sloveniji. Uporabljali so jo za lajšanje težav s prebavili in dihali ter za celjenje ran.
Velecvetna črnoglavka
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: suhi in polsuhi travniki in pašniki in prisojna grmovnata pobočja
Velecvetna črnoglavka (Prunella grandiflora) je zelnata trajnica brez pritlik (stranskih poganjkov). Steblo je olistano z dvema do šestimi pari jajčastih do suličastih listov. Nasprotno razvrščeni listi so celi, pogosto nazobčani z nekaj nepravilnimi zobci. Za velecvetno črnoglavko je značilno, da ima vrhnji par stebelnih listov nameščen nekaj centimetrov pod socvetjem. Njeno gosto ovršno socvetje sestavljajo veliki, od 20 do 25 mm dolgi, vijolični cvetovi, ki so lahko včasih tudi svetlejši, rožnati ali celo beli. Velecvetna črnoglavka raste na suhih pustih tleh, najrajši na svetlih krajih na apnenčasti podlagi. Razširjena je po vsej Sloveniji, a ni zelo pogosta, v Pomurju pa je celo zelo redka.
Pritlikavi šetraj
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: kraške gmajne, pašniki, grušč in skalne razpoke
Pritlikavi šetraj (Satureja subspicata) je pri dnu razrasel pritlikav polgrm. Njegovi poganjki so izrazito štirirobi in povsem goli. Olistani so z ozkimi, razločno koničastimi listi z ravnim robom. Na vrhu poganjkov so cvetovi združeni v gosta socvetja. Dvoustnati venčni listi pritlikavega šetraja so bledo vijolični, okrašeni z vzorcem temnejših pik ob ustju venčne cevi. Od 5 do 11 mm dolga čaša je 10-žilnata. Pritlikavi šetraj raste na pustih suhih tleh, praviloma na sončnih krajih, v jugozahodnem in južnem delu Slovenije. Listi pritlikavega šetraja so uporabni kot začimba, njegovi cvetovi še jeseni gostijo čebele, snovi, ki jih rastlina vsebuje, pa blažijo bolečine in tegobe s prebavili in vnetji ter delujejo antiseptično.
Navadna dobra misel
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: suhi travniki, gozdni robovi in med grmovjem
Navadni dobri misli (Origanum vulgare) po domače rečemo origano. Zanjo je značilen aromatičen vonj, ki daje čar mediteranskim jedem. Eterična olja izločajo žleze na listih in steblu. Razvejano steblo navadne dobre misli pri dnu požene stranske poganjke. Nasprotni kratkopecljati listi so jajčasti, dolgi so od 1 do 4 cm. Drobni cvetovi se razvijejo v zalistju vijoličnih podpornih listov. Rožnati cvetovi so dolgi od 4 do 7 mm in na vrhu poganjkov tvorijo gosta kroglasta socvetja. Origano najraje uspeva na suhih tleh, razširjen pa je po vsej Sloveniji.
Polajeva materina dušica
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: maj–september
Velikost: 5–25 cm
Rastišče: suhi travniki, gozdni robovi in resave
Polajeva materina dušica (Thymus pulegioides) je drobna, grmičasto razrasla rastlina. Steblo je olistano z majhnimi ovalnimi, nasprotno razvrščenimi listi. V času cvetenja nima razvitih necvetočih stranskih poganjkov. Njeno steblo je pod socvetjem ostro štirirobo. Kratke, navzdol usmerjene dlake pa navadno poraščajo le robove stebla. Okoli 5 mm dolgi rožnati cvetovi, iz katerih štrlijo prašniki in vrat pestiča, oblikujejo socvetja na vrhu poganjkov. Gosta socvetja so lahko kratka (glavičasta) ali podaljšana. Razširjena je po vsej Sloveniji. Raste na suhih pustih tleh na sončnih legah. Zaradi eteričnih olj, ki jih proizvaja, liste uporabljamo kot začimbo. Vsebuje tudi snovi z antiseptičnim učinkom, zato je uporabna za blaženje težav z dihali, prebavili in za celjenje ran.
Vodna meta
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: močvirni travniki, nabrežja, trstišča
Za vodno meto (Mentha aquatica) so značilni rožnati cvetovi, združeni v glavičasto socvetje. Razločno pecljati listi so pokriti s prileglimi dlakami, steblo pa je štrleče dlakavo. Vrsta je značilna za mokra rastišča. Razen v Alpah jo najdemo po vsej Sloveniji. Cela rastlina izrazito diši. Sveže ali suhe liste vodne mete lahko uporabimo kot začimbo ali za pripravo čaja.
Dolgolistna meta
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 40–100 cm
Rastišče: vlažni travniki, nabrežja, med visokimi steblikami
Gosto sivodlakavo pokončno steblo dolgolistne mete (Mentha longifolia) je močno razvejano. Olistano je z nasprotnimi, sedečimi suličastimi listi, ki neprijetno dišijo, če jih zmečkamo. Drobni, dvoustni svetlo rožnati cvetovi na vrhu poganjkov oblikujejo gosta podolgovata socvetja. Uspeva na vlažnih bazičnih tleh bogatih s hranili. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Lepljiva kadulja
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 40–80 cm
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi, grmovje in bregovi voda
Krepko, pokončno steblo lepljive kadulje (Salvia glutinosa) je topo štirirobo in nerazvejeno. V spodnjem delu je skoraj golo, v zgornjem delu in cvetni regiji pa gosto žlezastodlakavo in zato na otip lepljivo. Olistano je z velikimi, na vrhu priostrenimi, pecljatimi puščičastimi listi z nepravilno nazobčanim robom. V zgornjem delu stebla veliki, od 3 do 4,5 cm dolgi, bledorumeni cvetovi z rdečim vzorcem na spodnji ustni oblikujejo navidezna cvetna vretenca.
Lepljiva kadulja raste na svežih, z dušikom bogatih tleh v zavetju dreves ali grmovja na zmerno toplih legah. Vrsta je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena.
Travniška kadulja
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: maj–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: suhi travniki in pašniki
Krepko štirirobo steblo travniške kadulje (Salvia pratensis) je v cvetni regiji razvejano. Olistano je z enim do tremi pari nasprotno razvrščenih stebelnih listov. Dolgopecljati pritlični listi pa tvorijo listno rozeto. Njihov naguban rob je topo nazobčan. Od štiri do osem cvetov je nameščenih v vretencu, celo socvetje pa tvori šest do dvanajst takih vretenc. Vijolični cvetovi so dolgi od 2 do 2,5 cm. Porasli so s kratkimi žleznimi laski. Travniška kadulja raste na suhih, pustih (s hranili siromašnih) tleh na svetlih krajih. V Sloveniji je zelo pogosta, splošno razširjena vrsta.
Vretenčasta kadulja
Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: suhi travniki in pašniki, ob poteh
Krepko, pokončno steblo vretenčaste kadulje (Salvia verticillata) je navadno že pri dnu razvejeno. Steblo je gosto srhkodlakavo, brez žleznih laskov in praktično brez vonja. Pritlični listi lahko prezimijo, nato pa se pred cvetenjem posušijo. Dolgopecljati spodnji listi so od glavne listne ploskve jasno ločeni z dvema krpama. Od 12 do 30 cvetov je združenih v 4 do 10 gostih cvetnih vretenc. Svetlo vijoličast ali rožnat venec je dolg 10 do 15 mm.
Vretenčasta kadulja je znana medonosna rastlin, ki uspeva na svežih, zmerno bogatih tleh na izrazito sončnih krajih na zmerno toplih legah. Z izjemo Pomurja in visokogorja je razširjena po vsej Sloveniji.
