Rezultati iskanja
Zlatičevke

Domov / Izobraževalne vsebine / Rastlinski svet

Zlatičevke

Makovke
Puščica v desno
Lokvanjevke
Puščica v levo

Zlatičevke (Ranunculaceae) so v glavnem zeli, trajnice ali enoletnice. Redke med njimi pa so lesnate ovijalke. Okoli 2000 vrst v glavnem naseljuje zmerni pas severne poloble, pri nas pa jih uspeva kakih 100. Imajo premenjalno (spiralasto) razvrščene stebelne liste, ki so pogosto deljeni. Izjema so sroboti, ki izstopajo s svojimi nasprotno razvrščenimi listi. Dvospolni cvetovi (v enem cvetu so razvite ženske – pestič in moške razmnoževalne strukture – prašniki) živih barv nosijo številne prašnike in en do mnogo pestičev. Cvetovi so različno grajeni. Prvotno so zvezdasti (teloh, zlatica in vetrnica), pri nekaterih rodovih (orlica, preobjeda) pa so se razvili (dvobočno) somerni cvetovi. Cvetno odevalo zlatičevk je lahko enojno ali dvojno. Zanje so značilni raznoliki plodovi. Prevladujejo mešički (suhi plodovi, ki nastanejo iz enolistne plodnice, ob zrelosti pa se odprejo po trebušnem šivu in se iz njih iztresejo semena; značilni so za rod teloh in ostrožnik) in oreški (suhi plodovi, katerih osemenje se ne odpre, zato se seme razširja skupaj z njim; kot pri zlaticah in kosmatincih), redkeje se pri njih pojavljajo jagode in glavice. Mnogi rodovi zlatičevk so zaradi vsebnosti alkaloidov strupeni.