Zlatičevke (Ranunculaceae) so v glavnem zeli, trajnice ali enoletnice. Redke med njimi pa so lesnate ovijalke. Okoli 2000 vrst v glavnem naseljuje zmerni pas severne poloble, pri nas pa jih uspeva kakih 100. Imajo premenjalno (spiralasto) razvrščene stebelne liste, ki so pogosto deljeni. Izjema so sroboti, ki izstopajo s svojimi nasprotno razvrščenimi listi. Dvospolni cvetovi (v enem cvetu so razvite ženske – pestič in moške razmnoževalne strukture – prašniki) živih barv nosijo številne prašnike in en do mnogo pestičev. Cvetovi so različno grajeni. Prvotno so zvezdasti (teloh, zlatica in vetrnica), pri nekaterih rodovih (orlica, preobjeda) pa so se razvili (dvobočno) somerni cvetovi. Cvetno odevalo zlatičevk je lahko enojno ali dvojno. Zanje so značilni raznoliki plodovi. Prevladujejo mešički (suhi plodovi, ki nastanejo iz enolistne plodnice, ob zrelosti pa se odprejo po trebušnem šivu in se iz njih iztresejo semena; značilni so za rod teloh in ostrožnik) in oreški (suhi plodovi, katerih osemenje se ne odpre, zato se seme razširja skupaj z njim; kot pri zlaticah in kosmatincih), redkeje se pri njih pojavljajo jagode in glavice. Mnogi rodovi zlatičevk so zaradi vsebnosti alkaloidov strupeni.
Navadna kalužnica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 15–50 cm
Rastišče: močvirni travniki, bregovi voda, vlažni gozdovi, vlažno grmovje
Navadna kalužnica (Caltha palustris) je rastlina vlažnih in mokrih rastišč. Na vrhu njenih debelih, votlih stebel se zgodaj spomladi odpre več živo rumenih, petštevnih cvetov z mnogo prašniki in pestiči. Prašniki so krajši od cvetnih listov. Temnozeleni bleščeči stebelni listi so pecljati. Srčasta do ledvičasta listna ploskev je do 15 cm široka. Navadna kalužnica je strupena rastlina, ki je v Sloveniji splošno razširjena.
Črni teloh
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: januar–april
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: svetli gozdovi, grmovnata pobočja, kamnita travišča
Črni teloh (Helleborus niger) je ena prvih rastlin, ki nas spomladi razveseli s svojimi razkošnimi cvetovi. V prsti ima črno koreniko, ki mu je dala ime. Steblo nosi en sam bel cvet in navadno ni razvejano. Temno zeleni, usnjati pritlični listi so zimzeleni in značilno oblikovani. Pravimo, da so stopalasti. Črni teloh je močno strupena rastlina, ki ji domačini pravijo slepica. Je pogosta vrsta gozdov na karbonatni podlagi, izogiba pa se Primorski in severovzhodnemu delu Slovenije. Pri nas je zavarovana vrsta, ki jo lahko naberemo za šopek, vendar ne pretiravajmo, saj slepica v naravi polepša dan tudi drugim obiskovalcem.
Deljenolistni teloh
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: februar–marec
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: kamnita travišča, robovi gozdov in med grmovjem
Na vrhu razvejanih cvetnih stebel deljenolistnega teloha (Helleborus multifidus) se navadno razvijejo do trije zeleni cvetovi, ki v premeru merijo od 4 do 5 cm. Robovi svetlo zelenih jajčastih cvetnih listov se v spodnjem delu nekoliko prekrivajo. Ovršni list pod cvetom je tako dolg ali le malo daljši od premera cvetov. Usnjati pritlični listi, ki so po žilah na spodnji strani dlakavi, se razvijejo šele po cvetenju. Listi so deljeni na ozke segmente z nazobčanim robom, ki so navadno ponovno deljeni v dva ali tri roglje. Deljenolistni teloh je strupena rastlina! Vezan je na tople lege. Razširjen je skoraj izključno v submediteranskem delu Slovenije.
Pisana preobjeda
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 60–200 cm
Rastišče: vlažni gozdovi, gozdni robovi, med visokimi steblikami in grmovjem
Pisana preobjeda (Aconitum variegatum) je visoka rastlina s pokončnim do lokasto ukrivljenim steblom. Proti vrhu golega stebla, ki je pogosto cikcakasto, iz zalistja stebelnih listov poženejo stranski poganjki z nekaj velikimi, dvobočno somernimi cvetovi. Za belkasto modre cvetove z nekaj svetlo zelene barve na koncih cvetnih listov je značilno, da so brez ostroge, vrhnji cvetni listi pa strnjeni v t.i. čelado. Vsi cvetni listi pisane preobjede so po zunanji strani goli, čelada pa je razločno višja od svoje širine. Tudi cvetni peclji so povsem goli. Pod čelado se skrivajo medovniki, ki imajo ravne peclje in se ne dotikajo stropa čelade. Med prašniki bomo našli 3 do 5 pestičev, ki so po trebušnem šivu izrazito dlakavi.
Pisana preobjeda je močno strupena rastlina! Uspeva v polsenci na bazičnih, vlažnih in z dušikom bogatih, tleh. Z izjemo severovzhodnega dela je razširjena raztreseno po vsej Sloveniji.
Zlatičnata vetrnica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: vlažni listnati gozdovi
Pritlični listi zlatičnate vetrnice (Anemone ranunculoides) v času cvetenja še niso razviti, na steblu pa so v vretencu nameščeni trije kratkopecljati trojnati listi. Iz njihovega zalistja izraščata do dva živo rumena cvetova s petimi cvetnimi listi in številnimi prašniki ter pestiči. Njeni cvetni listi so po zunanji strani dlakavi. Uspeva na senčnih rastiščih, predvsem v gozdovih, na zmerno hranljivih in s humusom bogatih tleh po vsej Sloveniji. Zlatičnata vetrnica proizvaja snovi zaradi katerih je strupena!
Podlesna vetrnica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: svetli gozdovi, gozdni obronki, logi, senčna travišča, sadovnjaki
Podlesna vetrnica (Anemone nemorosa) ima na steblu vretence s tremi trojnatimi ovršnimi listi, ki so podobni stebelnim listom. Ti se razvijejo šele po cvetenju. Steblo nosi en bel cvet s 6–8 nežnimi cvetnimi listi in številnimi rumenimi prašniki. V podrasti gozdov zacveti v času, ko drevesa še niso olistana in do gozdnih tal še pride dovolj svetlobe. Je strupena rastlina, ki je razširjena po vsej Sloveniji.
Navadni jetrnik
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 5–15 cm
Rastišče: svetli gozdovi, kamnita pobočja in med grmovjem
Cvetovi jetrnika (Hepatica nobilis) s 7–9 modrimi cvetnimi listi, številnimi belimi prašniki in zelenimi plodnicami, se odprejo zgodaj spomladi. Po cvetenju se razvijejo mladi listi, ki so trokrpi in po spodnji strani vijoličasti. Dolgopecljati listi prezimijo. Rastlina je strupena, včasih pa so jo uporabljali za zdravljenje bolezni jeter. Je pogosta rastlina naših listnatih gozdov, le v Pomurju ga ni.
Gorski kosmatinec
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 15–25 cm
Rastišče: suhi prisojni travniki in pašniki
Gorski kosmatinec (Pulsatilla montana) svoj kimast cvet odpre še preden razvije dlanasto deljene pritlične liste, ki so globoko nacepljeni v ozke roglje. Cela rastlina, z izjemo notranje strani cvetnih listov, je gosto porasla z bleščečimi dolgimi dlakami. Čudovit kontrast temno vijoličnim cvetnim listom dajo številni rumeni prašniki, ki obdajajo rdečkaste vratove mnogih pestičev. Plodeča rastlina spominja na cof, saj se vrat pestiča pri plodu zelo podaljša. Zato lahko zrele oreške raznaša veter. Zaradi snovi, ki jih vsebuje, je gorski kosmatinec strupena rastlina. Na suhih in sončnih rastiščih uspeva na toplih legah v jugozahodnem delu Slovenije, kjer dve rastlini le redko zacvetita druga ob drugi. Pri nas je zavarovan in kot ranljiva vrsta tudi uvrščen na seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Navadni srobot
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: julij–avgust
Velikost: steblo do 30 m dolgo
Rastišče: gozdovi, gozdni robovi in grmovje
Navadni srobot (Clematis vitalba) je ovijalka z olesenelim steblom, ki lahko zraste celih 30 m v dolžino in doseže debelino roke krepkega moža. Njegovi poganjki so olistani z enkrat lihopernato deljenimi, nasprotno razvrščenimi listi. Njegovi mlečno beli cvetovi z zelenkastim pridihom merijo do 2 cm v premeru in so združeni v razkošna socvetja dišeča po medičini. Cvetni listi so po obeh straneh gosto prileglodlakavi. Iz vsakega cveta štrlijo številni prašniki, katerih prašnice so 1 do 2 mm dolge. Po oploditvi se dolgodlakavi pestiči podaljšajo na 2 do 3 cm dolžine in plodeči navadni srobot okrasijo številni ’cofki’.
Navadni srobot najraje uspeva na nevtralnih tleh bogatih z dušikom. Najbolj se razbohoti in razkošno zacveti na svetlih krajih. Razširjen in pogost je po vsej Sloveniji.
Celolistni srobot
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: do 75 cm
Rastišče: kamnita, grmovnata pobočja
Sroboti, ki rastejo v Sloveniji, so lesnate ovijalke. Izjemi sta pokončni in celolistni srobot (Clematis integrifolia), ki imata oba pokončno, neolesenelo steblo. Celolistni srobot je nižji, ima jajčaste do suličaste liste, ki niso nikoli deljeni, in vijoličaste cvetove. Ti so posamični, redkeje po 2 ali 3 skupaj. V Sloveniji je precej redka vrsta vlažnih tal, z največ nahajališči na Notranjskem.
Zlatorumena zlatica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: april–junij
Velikost: 20–40 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki, vlažni listnati in močvirni gozdovi in vlažno grmovje
Nekaj vrst zlatorumene zlatice (Ranunculus auricomus agg.) si je med seboj tako podobnih, da jih zaradi lažje obravnave družimo v skupino (agregat), kar označuje okrajšava agg. za znanstvenim imenom. Zlatorumene zlatice imajo na isti rastlini dva tipa listov. Pritlični listi z grobo nazobčanim robom so pecljati. Imajo ledvičasto listno ploskev, ki je lahko cela do globoko deljena v do sedem krp. Listna ploskev sedečih stebelnih listov pa je razdeljena v več ozkih – črtalastih rogljev. Žvepleno rumeni cvetovi v premeru merijo od 1 do 3 cm, vendar so pogosto nepopolno razviti, saj je lahko venec zakrnel. Plodovi – oreški so gostodlakavi. Vrste iz te skupine so razširjene raztreseno po vsej Sloveniji.
Navadna lopatica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 5–20 cm
Rastišče: vlažni kraji, ob vodah, med grmovjem
Navadna lopatica (Ranunculus ficaria) se od ostalih kopenskih zlatic, ki uspevajo pri nas, loči po tem, da ima 8–13 bleščečih, živo rumenih venčnih listov in le 3 čašne liste, medtem ko imajo ostale zlatice praviloma petštevne cvetove. Njeni listi so srčaste oblike. Pogosta je na vlažnih rastiščih po vsej Sloveniji, kjer jo cvetočo najdemo že zgodaj spomladi. Je strupena rastlina.
Črnikastovijolična orlica
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 30–70 cm
Rastišče: travniki, grmovnata mesta, grušč
Cvetovi črnikastovijolične orlice (Aquilegia atrata) so temno škrlatne do rjavo vijoličaste barve. Šop rumenih prašnikov opazno štrli iz kimastega cveta. Vrh prašnikov notranje cvetne liste presegajo za vsaj 5 mm. Cvetni listi so dolgi okoli 2 cm. Zgornji deli ostrog pa so zakrivljeni. Je strupena rastlina, ki pri nas uspeva od nižin do pasu ruševja. Najdemo jo lahko predvsem na Notranjskem in v alpskem svetu Slovenije.
Vetrovka
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 40–140 cm
Rastišče: gozdni robovi, vlažni listnati gozdovi, sestoji visokih steblik
Cvetovom vetrovke (Thalictrum aquilegiifolium) dajejo posebno čopasto obliko prašniki. Lahko so različnih barvnih odtenkov, od svetlo rožnatih do vijoličastih. Že tako reducirani cvetni listi med cvetenjem odpadejo. Cela rastlina je gola, steblo pa olistano z značilnimi lihopernato deljenimi listi. Vrsta uspeva na vlažnih tleh od nižin do pasu ruševja po vsej Sloveniji, le v skrajnem severovzhodnem delu in ob morju je ni.
Ozkolistni talin
Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 60–120 cm
Rastišče: vlažni travniki, med grmovjem
Ozkolistni talin (Thalictrum lucidum) je trajnica z gostim razvejanim socvetjem. Cvetovi imajo štrleče rumenkaste prašnike, ki dajo cvetu značilno obliko. Temno zeleni listi so na gornji strani bleščeči. Rastlina je brez podzemnih pritlik. Pojavlja se na sončnih legah raztreseno po vsej Sloveniji, uspeva pa le na vlažnih tleh.