Rezultati iskanja
Puščica v levo
Zelene žabe

Domov / Živalski svet / Dvoživke / Brezrepe dvoživke (Anura) / Prave žabe

Zelene žabe

V Sloveniji živijo tri vrste, ki jih družimo v podrod zelenih žab (Pelophylax). To so pisana žaba (Pelophylax lessonae), debeloglavka (Pelophylax ridibunda) in zelena žaba (Pelophylax kl. esculenta). Vse tri vrste so si med seboj precej podobne, obenem pa se različni osebki iste vrste lahko na videz zelo razlikujejo. Zato vse tri vrste zelenih žab, ki živijo tudi na območju Notranjskega parka, obravnavamo skupaj.

Zelene žabe so navadno svetlo zelene barve, vendar je obarvanost njihovega telesa precej spremenljiva in neredko opazimo tudi povsem rjave osebke ter vse možne barvne prehode. Skupna značilnost samcev zelenih žab so zunanji zvočni mehurji, ki ojačajo zvok med oglašanjem. Poleg tega sta, v široka pasova urejena, niza hrbtnih žlez na prehodu bokov v hrbet pri vseh zelenih žabah pred zadnjimi okončinami prekinjena.

Odrasle zelene žabe se v vodi ali njeni neposredni bližini zadržujejo ves čas, le prezimijo na kopnem. Aktivne so podnevi, ko se sončijo na bregu vode ali na plavajočem listu lokvanja ali blatnika, ali pa oprezajo za nevretenčarji, s katerimi se hranijo. Zlasti debeloglavke, ki so največje od naših zelenih žab, se lotijo tudi večjega plena, na primer ličink drugih dvoživk, majhnih rib, ptičjih mladičev in malih sesalcev.

Mrestenje zelenih žab poteka od maja do julija. Takrat samci čez dan in še pozno v noč glasno kličejo samice. Te mreste nepravilnih oblik odlagajo na potopljene dele vodnih rastlin, zato njihovih mrestov ni lahko najti.

Zelene žabe so razširjene po vsej Sloveniji. Najdemo jih v različnih tipih stoječih ali počasi tekočih voda z vsaj nekaj vodnega rastlinja. Tudi ribja družba jih ne moti. Vseeno pa so previdne, plašne in hitre. Če se jim prehitro približamo, se ne obotavljajo, ampak takoj skočijo v vodo, se potopijo in se nato tudi po več minut ne prikažejo.

Vse tri vrste zelenih žab so v Sloveniji zavarovane in na Rdeči seznam ogroženih dvoživk uvrščene v kategorijo ranljiva (V) vrsta!

Pisana žaba (Pelophylax lessonae) je najmanjša med trojico, trup odrasle meri od 4 do 9 cm. Najznačilnejši del oglašanja pisanih žab je glasen in raztegnjen krrrrreee.

Debeloglavka (Pelophylax ridibunda) je velika žaba, ki zraste od 5 do 15 cm. Samce bomo lahko slišali ponavljati svoj odsekani ke-ke-ke-ke-ke tudi do dva kilometra daleč.

Zelena žaba (Pelophylax kl. esculenta) zraste od 5 do 15 cm. Vzorec in barva njenega telesa in tudi oglašanje samcev so pogosto podobni bodisi pisani žabi bodisi debeloglavki, kar pa ni nič čudnega, saj je ta vrsta nastala z nenavadno obliko križanja starševskih vrst – zelene žabe in debeloglavke. Posebnost nastanka te vrste označuje tudi okrajšava kl. v njenem znanstvenem imenu.

Zelena žaba (Pelophylax sp.)