Planinski močerad (Salamandra atra) je najožji sorodnik, črno rumenega, navadnega močerada. Temu je podoben tudi po obliki telesa, vendar je popolnoma črn. Njegovo bleščeče črno telo pa je tudi nekoliko manjše in opazno vitkejše. Rebra oblikujejo izrazite prečne gube, ki so dobro vidne na površini telesa. Skupaj z repom zraste od 9 do 14 cm, le izjemoma malo več. Tudi ta vrsta močerada ima, za razliko od pupkov, rep v prečnem prerezu okrogel. Na zatilju za očmi je par izrazitih zaušesnih žlez. Prav tako kot večji sorodnik ima tudi planinski močerad vzdolž sredine hrbta dva, vzdolž vsakega boka pa po en niz strupnih žlez, ki se vlečejo od glave do začetka repa.
Planinski močerad živi od 600 m pa vse do 2200 m nad morjem. V Sloveniji je najpogostejši v alpskem svetu, živi pa tudi na Notranjskem, kjer je najpogostejši v okolici Snežnika. Naseljuje hladnejša območja z dovolj visoko zračno vlažnostjo.
V hribovitem svetu so njegov življenjski prostor vlažni mešani gozdovi, nad gozdno mejo pa odprti predeli, na primer gorske trate in pašniki. V suhih, toplih ali vetrovnih, dneh se skriva pod podrtimi drevesi in odmrlimi vejami, pod trhlim lesom ali kamni, na plan pa prileze v mraku, ko je zračna vlažnost najvišja. V iskanju hrane ali partnerja se iz skrivališča poda tudi podnevi, a samo v deževnih dneh ali takoj po dežju. Planinski močerad je družabna žival in neredko se jih v istem skrivališču stiska tudi po več skupaj.
Pleni in žre polže in deževnike ter ostale nevretenčarje, ki jih ulovi. Ena od njegovih prilagoditev na življenje v hladnejših območjih je njegova obarvanost, saj si črno telo na soncu hitro segreje in se tako pripravi na svoje pohode.
Edinstvena prilagoditev na življenje visoko nad morjem pa je živorodnost te vrste. Samica planinskega močerada namreč koti žive mladiče! Po parjenju, ki poteka na kopnem navadno maja in junija, samica ne izleže jajčec, ampak jih nosi v svojem telesu. Iz jajc se izležejo ličinke, ki se v materinem telesu razvijajo 2, 3 ali celo 4 leta. Na začetku samica nosi okoli 60 oplojenih jajčec, od teh pa na koncu navadno ostaneta le dva popolnoma preobražena mladiča. Ta sta ostali zarod med svojim razvojem požrla in sta zdaj pripravljena na življenje na kopnem…
Kot ostale dvoživke, je tudi planinski močerad v Sloveniji zavarovan z Uredbo o prosto živečih živalskih vrstah! Na Rdeči seznam pa je uvrščen v kategorijo O1, kar pomeni, da trenutno ni več ogrožen, vendar obstaja možnost njegove ponovne ogroženosti.
Planinski močerad