Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Planinski pupek

Domov / Živalski svet / Dvoživke / Pupki in močeradi

Planinski pupek

Planinski pupek (Triturus alpestris ali Mesotriton alpestris) je le za odtenek večji od navadnega pupka. Odrasli od ust do konca repa merijo od 6,5 do 11 cm. Samice so večje od samcev.

Rep je za razliko od močeradov bočno sploščen, zaušesni žlezi na zatilju pa sta neizraziti. Trebuh in grlo planinskega pupka sta enotne rumeno oranžne do oranžno rdeče barve, trebušna stran je pri tej vrsti praviloma brez temnih peg! Se pa tu in tam najdejo osebki, ki imajo grlo okrašeno s črnimi pikami. Lisasta hrbtna stran je temno siva, temno modra ali skoraj črna. Samo samcem pa se čez lica in vzdolž bokov vse do zadnjih nog vleče še izrazito temno pegasta belkasta proga. Ta pegast pas na bokih v času parjenja, ko se samci odenejo v svatovske barve, od oranžnega trebuha ločuje pas svetlo modre barve. Za svatovsko opravo samcev je značilen še nizek rumen hrbtni greben posut s črnimi pikami. Samice so sicer podobnega vzorca, a manj izrazitih barv kot snubci.

V Sloveniji je planinski pupek splošno razširjen, vendar se izogiba najnižjih predelov. V Slovenski Istri, na Krasu, ob morju in na nižinskih ravnicah ob rekah Dravi, Muri in Savi ter na Ljubljanskem barju ga bomo zaman iskali. Zato pa izmed naših pupkov živi najvišje nad morjem in so ga opazili vse do 2000 m nadmorske višine. Njegov življenjski prostor so majhna vodna telesa s hladno vodo in malo vodnega rastlinja. Lovi vodne nevretenčarje, ki mu le težko uidejo, saj je dober plavalec.

Planinski pupek prezimuje na kopnem, skrit pod trhlim lesom, kamni, mahom ali listjem, že zgodaj spomladi pa se vrne v vodo. Na območje razmnoževanja, mrestišče, navadno pride aprila in tam ostane do julija, vendar je obdobje parjenja precej različno in vezano predvsem na temperaturo okolja. Samica v roku nekaj tednov po oploditvi odloži okoli 150 jajc, vsako od njih zavije v list vodne rastline, če teh ni, pa jajca preprosto odloži na dno vodnega telesa.

Pri nekaterih osebkih planinskega pupka se pojavi podoben pojav kot pri človeški ribici, neotenija. Neotenični osebki spolno dozorijo, saj se njihovi spolni organi razvijajo normalno, obenem pa imajo še razvite škrge in so na videz podobni ličinkam, saj razvoj ostalih organov poteka počasneje.

V Sloveniji je vrsta zavarovana in kot ranljiva (V) vrsta uvrščena na Rdeči seznam!

Planinski pupek