Deviški pastir (Aeshna isoceles ali Anaciaeschna isoceles) je deva sivkasto zelenih oči in svetlo rjavega telesa, ki v dolžino navadno meri med 62 in 66 mm, razpon njenih kril pa znaša okoli 8,5 cm.
Telo odraslega samca deviškega pastirja je bolj ali manj enotne rjave barve. Na strani oprsja izstopata zelenkasto rumeni progi, na hrbtni strani zadka pa izrazit rumen trikotnik na drugem členu. Za to vrsto so značilne tudi modrikasto zelene oči in jantarjevo obarvan pas na bazi zadnjega para kril ter sivkasta opna ob njem.
Samice so podobno obarvane kot samci, njihov zadek pa je nekoliko bolj čokat.
Samci deviškega pastirja se, za razliko od večine ostalih predstavnikov družine dev, med patruljiranjem po svojem teritoriju, pogosto usede in si območje ogleda z razgledišča.
Življenjski prostor deviškega pastirja so jarki, kanali, močvirja, jezera, redkeje tudi vodotoki, vendar za dobro počutje potrebuje dovolj vode in sestoje rogoza (Typha sp.) ali navadnega trsta (Phragmites australis).
Odrasli osebki se pojavijo že maja, nato pa letajo vse do avgusta. Deviški pastir je najpogostejši junija, letati pa začne pred večino ostalih vrst svojega rodu.
Rumen trikotnik na 2. členu hrbtne strani rjavega zadka in sivkasto zelene oči so značilne za deviškega pastirja.