Višnjeva deva (Aeshna affinis) ima rada tople lege, odrasle pa večkrat srečamo letati nad travniki kot nad vodno gladino. Odrasla žival je navadno dolga od 57 do 66 mm, razpon njenih kril pa meri okoli 8 cm.
Samec višnjeve deve ima svetlo modre oči. Tudi njegov zadek je svetlo moder s črnim vzorcem. V primerjavi s samci podobnih vrst ima višnjeva deva na hrbtni strani večje modre lise. Če njegovo zeleno oprsje gledamo s strani, opazimo, da je bledo zeleno, z njegovega vrha pa se proti trebuhu ’razliva’ modra barva.
Samica višnjeve deve je po hrbtu rjava z svetlo zelenimi prečnimi lisami oz. črtami. Če njeno oprsje in zadek gledamo s strani, na njih prevladuje svetlo zelena barva. Paritveni priveski samice so pri tej vrsti precej kratki, pterostigma pa razmeroma dolga.
Višnjeva deva je tudi edina vrsta tega rodu pri nas, ki jajca odlaga v paru – tandemu.
Višnjeva deva je vrsta, ki se v toplih poletjih rada seli tudi na večje razdalje. Za življenje pa najraje izbira presihajoča jezera, saj je njen razvoj v stadiju ličinke razmeroma hiter. Prezimi v obliki jajca, nato pa ličinka do zgodnjega poletja dovolj zraste, da se preobrazi v odraslo, spolno zrelo, žival.
Odrasle živali se pojavljajo od maja do avgusta, pogosteje v toplejših poletnih mesecih. Za samca je značilno, da leta na prsni višini odraslega človeka in ščiti majhno območje, ki si ga je izbral za svoje. Pogosto tudi počiva na veji grma in takrat ga bomo le stežka zmotili.
Višnjeva deva je v Sloveniji uvrščena med ogrožene vrste kačjih pastirjev. Spoznali so jo za ranljivo vrsto (V).
Samica višnjeve deve pri oddihu v senci drevesa.