Višnjeva deva
Višnjeva deva (Aeshna affinis) ima rada tople lege, odrasle pa večkrat srečamo letati nad travniki kot nad vodno gladino. Odrasla žival je navadno dolga od 57 do 66 mm, razpon njenih kril pa meri okoli 8 cm.
Samec višnjeve deve ima svetlo modre oči. Tudi njegov zadek je svetlo moder s črnim vzorcem. V primerjavi s samci podobnih vrst ima višnjeva deva na hrbtni strani večje modre lise. Če njegovo zeleno oprsje gledamo s strani, opazimo, da je bledo zeleno, z njegovega vrha pa se proti trebuhu ’razliva’ modra barva.
Samica višnjeve deve je po hrbtu rjava z svetlo zelenimi prečnimi lisami oz. črtami. Če njeno oprsje in zadek gledamo s strani, na njih prevladuje svetlo zelena barva. Paritveni priveski samice so pri tej vrsti precej kratki, pterostigma pa razmeroma dolga.
Višnjeva deva je tudi edina vrsta tega rodu pri nas, ki jajca odlaga v paru – tandemu.
Višnjeva deva je vrsta, ki se v toplih poletjih rada seli tudi na večje razdalje. Za življenje pa najraje izbira presihajoča jezera, saj je njen razvoj v stadiju ličinke razmeroma hiter. Prezimi v obliki jajca, nato pa ličinka do zgodnjega poletja dovolj zraste, da se preobrazi v odraslo, spolno zrelo, žival.
Odrasle živali se pojavljajo od maja do avgusta, pogosteje v toplejših poletnih mesecih. Za samca je značilno, da leta na prsni višini odraslega človeka in ščiti majhno območje, ki si ga je izbral za svoje. Pogosto tudi počiva na veji grma in takrat ga bomo le stežka zmotili.
Višnjeva deva je v Sloveniji uvrščena med ogrožene vrste kačjih pastirjev. Spoznali so jo za ranljivo vrsto (V).
Samica višnjeve deve pri oddihu v senci drevesa.
Deviški pastir
Deviški pastir (Aeshna isoceles ali Anaciaeschna isoceles) je deva sivkasto zelenih oči in svetlo rjavega telesa, ki v dolžino navadno meri med 62 in 66 mm, razpon njenih kril pa znaša okoli 8,5 cm.
Telo odraslega samca deviškega pastirja je bolj ali manj enotne rjave barve. Na strani oprsja izstopata zelenkasto rumeni progi, na hrbtni strani zadka pa izrazit rumen trikotnik na drugem členu. Za to vrsto so značilne tudi modrikasto zelene oči in jantarjevo obarvan pas na bazi zadnjega para kril ter sivkasta opna ob njem.
Samice so podobno obarvane kot samci, njihov zadek pa je nekoliko bolj čokat.
Samci deviškega pastirja se, za razliko od večine ostalih predstavnikov družine dev, med patruljiranjem po svojem teritoriju, pogosto usede in si območje ogleda z razgledišča.
Življenjski prostor deviškega pastirja so jarki, kanali, močvirja, jezera, redkeje tudi vodotoki, vendar za dobro počutje potrebuje dovolj vode in sestoje rogoza (Typha sp.) ali navadnega trsta (Phragmites australis).
Odrasli osebki se pojavijo že maja, nato pa letajo vse do avgusta. Deviški pastir je najpogostejši junija, letati pa začne pred večino ostalih vrst svojega rodu.
Rumen trikotnik na 2. členu hrbtne strani rjavega zadka in sivkasto zelene oči so značilne za deviškega pastirja.
Zelenomodra deva
Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) je velika in pisana deva, ki v dolžino navadno meri od 67 do 76 mm, razpon njenih kril pa znaša okoli 9 cm.
Skoraj črno telo samca zelenomodre deve je okrašeno s pegami v barvah zelenega jabolka in jasnega neba. Pege na njegovem hrbtu so živo zelene, na zadnjih treh členih zadka pa zeleno zamenja nebeško modra. Na straneh zadka se izmenjujeta zelena in modra barva na črni podlagi. Enotno zeleno oprsje, gledano s strani, pri odraslem samcu prekinjajo široke črne proge. Zanj značilne so tudi modro zelene oči in široki progi na hrbtni strani oprsja, ki sta prav tako jasno izraženi pri samicah. Mladi samci so zelo bledih barv.
Samica je črno zelena. Pri njej izrazite modrine, značilne za samce, ne bomo opazili. Pa tudi zelena je modrikasto nadahnjena in ne tako živahna kot pri njenih snubcih.
Zelenomodro devo bomo spoznali tudi po vedenju samcev. Ti v senci dreves ali v mraku neutrudno letijo blizu tal in pri tem nepredvidljivo in nepričakovano menjajo smer. Svoj teritorij samci agresivno branijo pred vsiljivci, zato na majhnem vodnem telesu navadno opazimo patruljirati le enega samca, čeprav se jih je tam izleglo nekaj deset. To je tudi zelo radoveden kačji pastir, ki nas bo večkrat opazoval prav od blizu.
Zelenomodra deva najrajši izbira majhna in dobro zasenčena stoječa vodna telesa, ki večini ostalih kačjih pastirjev ne ustrezajo. Zato je pogosta in neredko tudi edina prebivalka gozdnih in vrtnih mlak. Živi pa tudi v ostalih stoječih in počasi tekočih vodah.
Odrasli osebki se pojavijo poleti in letajo do pozne jeseni, ko jih praviloma prežene prvi sneg. Prve lahko opazimo že junija, julija in avgusta jih ne bomo mogli spregledati, nato pa bodo ob gozdnih robovih vztrajali tudi vse do novembra.
Blede barve vzorca na telesu te zelenomodre deve kažejo, da je pred nami mladosten osebek.
Samica zelenomodre deve pri počitku.
Veliki spremljevalec
Veliki spremljevalec (Anax imperator) vpadljiv kačji pastir in hkrati največji iz družine dev pri nas. Navadno je dolg od 66 do 84 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 9,5 cm.
Samec ima zeleno modre turbanske oči. Njegovo oprsje, gledano s strani, je enotno svetlo zeleno, brez temnih prog. Na hrbtni strani oprsja, tik pred krili, imajo odrasli samci dve svetlo modri trikotni lisi. Zanj je značilna črna proga, ki teče po sredi hrbtne strani modrega zadka. Neodrasli samci imajo zeleno oprsje, njihov zadek pa ni moder, ampak umazano rožnat. Črna proga vzdolž hrbtne strani zadka pa je značilna tudi za mlade osebke in samice.
Za odrasle samice z zeleno črnimi telesi je značilno, da jajca rade odlagajo v najhujši poletni pripeki. Ko samci v opoldanskih urah počivajo, se samice same odpravijo do vode, kjer jajca v glavnem ležejo v plavajoče vodno rastlinje. Za ostale evropske vrste tega rodu pa je značilno, da samci samico med odlaganjem jajc stražijo.
Veliki spremljevalec je prebivalec stoječih vodnih teles, ki so izpostavljene soncu. Najbolj mu ustrezajo večje in bujno zaraščene, pojavlja pa se tudi na manjših stoječih vodah.
Večina odraslih leta od junija do avgusta.
Veliki spremljevalec je prebivalec toplejših območij Sredozemlja in Afrike, ki se je po večjem delu Evrope razširil šele v zadnjih desetletjih.
Velikega spremljavalca spoznamo po zelenih in modrih očeh in črnem pasu vzdolž hrbtne strani modrega zadka.
Afriški minljivec
Afriški minljivec (Anax ephippiger) je izrazit selivec, ki v dolžino navadno meri od 61 do 70 mm, razpon kril pa okoli 9,5 cm.
Odrasli samci imajo oči rjave barve, ki se spodaj prelije v zelenkasto rumeno. Tudi trebušni del njegovega oprsja je zelenkasto rumen, ob straneh pa je oprsje rjavo. Ima vitek zadek rožnato rjave barve z izrazito črno progo po sredi hrbtne strani. Samec ima moder drugi člen zadka, ker pa je ’sedlo’ tik za krili, značilno tudi za modroritega spremljevalca (Anax parthenope), moramo biti pri upoštevanju tega znaka pri določevanju previdni.
Samice in mladi samci so bolj enotno peščeno rjave barve, pri njih pa ’sedlo’ ni tako izrazito modro.
Afriški minljivec je migratorna vrsta, ki svoje tropske domovine skupaj z zračnimi tokovi pride tudi do naših krajev, ni pa znano ali tu uspe tudi prezimiti. Vsekakor se po spomladanski invaziji iz jajčec, ki so jih pri nas izlegli prišleki, razvijejo ličinke in iz njih odrasle živali.
To je vrsta plitvih in toplih jezer in mlak, torej vodnih teles, ki pogosto tudi presahnejo.
Pri nas se odrasli osebki afriškega minljivca izležejo v poletnem času in letajo od julija do septembra. Prišleke pa lahko pričakujemo, ko se nam približa topel ciklon iznad Sredozemlja, torej ob ugodnih vremenskih razmerah za selitev.
Rjave in rumene oči, rožnato rjav zadek s črnim pasom vzdolž hrbta in modro 'sedlo' izdajajo afriškega minljivca.
Zgodnji trstničar
Zgodnji trstničar (Brachytron pratense) sodi med manjše predstavnike družine dev, a je vseeno velik kačji pastir, ki v dolžino navadno meri od 54 do 63 mm, razpon njegovih kril pa okoli 7,5 cm.
Samec ima modre oči, zeleno oprsje z dvema diagonalnima črnima črtama in črn zadek okrašen z modrimi pegami. Po en par podolgovatih modrih peg je nameščen na hrbtni strani vsakega člena zadka. Izjema je prvi člen, na katerem je le ena sredinsko nameščena zelena pika. Za zgodnje trstničarje je značilna tudi dolga in ozka, rjavkasta, pterostigma. Njegov zadek v začetnem delu ni zožen, kot je značilno za večino moških predstavnikov družine.
Samica je črno rumena. Tudi ona ima na hrbtni strani prvega člena zadka eno pego, na ostalih pa so njene rumene pege parne. Dlakavost zadka daje tej vrsti vtis čokatosti; samica je še nekoliko bolj kosmata od samca.
Zgodnji trstničar živi v stoječih in počasi tekočih, dovolj velikih, vodnih telesih. Najbolj mu ustrezajo vode z bogatim obrežnim rastjem, zlasti z obsežnimi sestoji trsta.
Odrasli osebki, lahko začnejo letati že pred aprilom, nato pa jih bomo vse do začetka avgusta srečevali patruljirati leteč med visokim rastlinjem. Pri preobrazbi je zgoden, saj se odrasli ob vodah pojavijo veliko pred večino podobnih predstavnikov iz rodu dev.
Zgodnji trstničar je uvrščen na slovenski rdeči seznam ogroženih kačjih pastirjev v kategorijo ranljiva vrsta (V).
Zgodnji trstničar (samec) ima na hrbtni strani nezažetega črnega zadka parne modre lise, zeleno oprsje in modre oči.