Sredozemski lesketnik
Sredozemski lesketnik (Somatochlora meridionalis) je najpogostejša vrsta iz rodu lesketnikov pri nas. V dolžino navadno meri od 50 do 55 mm, razpon njegovih kril pa okoli 7,5 cm.
Telo je bakreno zelene barve z izrazitim kovinskim leskom. Za to vrsto sta značilni rumena pega na strani oprsja in temna, skoraj črna, pterostigma.
Samec in samica sta si po obarvanosti podobna, ločili pa ju bomo po obliki zadka. Samčev zadek je za oprsjem izrazito zožen in se nato kijasto odebeli. Zadek samice pa ni zažet, ampak je za oprsjem najširši in se proti koncu polagoma oži.
Sredozemski lesketnik je prebivalec tekočih voda, le izjemoma ličinke živijo drugje. Ličinke te vrste kažejo izjemno prilagodljivost in odpornost na neugodne življenjske razmere, saj v presihajočih potočkih preživijo tudi takrat, ko razmere ostalim vrstam kačjih pastirjev tega ne dopuščajo več. Vrsta pa zahteva, da je njen življenjski prostor v senci, zato ličink ne bomo našli v izpostavljenih delih vodotokov.
Sredozemski lesketnik je izrazito poletna vrsta, pri kateri se odrasli pojavijo junija in nato letajo do avgusta. Sončni pripeki pa se izogibajo tudi odrasli in raje letajo v senci obrežnih dreves ali celo v oblačnem vremenu. Samci, leteč nizko nad tlemi in po natančno zarisani poti, nadzorujejo dolge odseke ’svojega’ vodotoka. Med hitrim letom pa se radi ustavijo in za trenutek ali dva, kot brez teže, obstanejo v zraku…
Kovinsko zeleno telo in temne pterostigme so značilni za sredozemskega lesketnika, samca pa izdaja zažet zadek.
Lisasti lesketnik
Lisasti lesketnik (Somatochlora flavomaculata) je dolg med 45 in 54 mm, razpon njegovih kril pa meri med 32 in 39 mm.
Oba spola sta podobnih barv in vzorca, s tem da je zadek samca ožji in kijaste oblike, zadek samice pa širši in brez zožitve za oprsjem. Osnovna barva telesa lisastega lesketnika je rjavo zelena z izrazitim kovinskim sijajem. Od podobnih, kovinsko zelenih, kačjih pastirjev bomo lisastega lesketnika zlahka ločili po temno rumenih lisah na obeh straneh zadka. Dve dolgi rumeni lisi ima tudi na strani oprsja. Pri mladih odraslih osebkih so rumene lise na oprsju in zadku svetlejše in zato bolj opazne, s starostjo pa potemnijo in so lahko pri starejših osebkih komaj vidne. Ob strani 2. in 3. člena zadka so rumene lise velike in nepravilnih oblik, od 4. do 8. člena pa so rumene lise ob straneh trikotne. Rumene lise so pri samicah večje. Lisasti lesketnik ima veliko, temno pterostigmo.
Za razliko od ostalih lesketnikov naseljuje lisasti lesketnik nižinske predele in zavetne doline. Živi v močvirjih, na vlažnih travnikih, robovih barij in v trstičju, na bregovih jezer in počasnih rek poraslih z gosto vegetacijo. Odrasli se pojavljajo od konca maja do sredine avgusta, največ pa jih leta junija in julija.
Samci pogosto branijo svoje ozemlje daleč stran od vodnega telesa, v katerem so živeli kot ličinke. Z vmesnim lebdenjem na mestu jih bomo videli letati nad kolovozi, ob gozdnem robu, posebno ob koncu paritvene sezone pa tudi nad majhni vodnimi telesi.
Lisasti lesketnik je na splošno redka vrsta, njegov življenjski prostor pa se še zmanjšuje. Tudi v Sloveniji je ogrožen in kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.
Lisasti lesketnik se med dnevnim patruljiranjem po svojem teritoriju le redko oddahne.