Modri kresničar (Ischnura elegans) sodi med najpogostejše in najbolj razširjene enakokrile kačje pastirje v Evropi in pri nas. Dolg je navadno od 30 do 34 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 3,5 cm.
Samce kresničarjev bomo zlahka spoznali po značilni dvobarvni pterostigmi (notranja polovica je temno siva, zunanja pa belkasta) na sprednjem paru kril. Če samca gledamo od zgoraj, nam v oči pade tudi živo moder člen na koncu zadka, ki se izrazito loči od bronasto črne hrbtne strani. Za modrega kresničarja je značilno, da ima moder osmi člen zadka. Ob pogledu s strani nam pokaže turkizno modro oprsje in trebušno stran začetnega in končnega dela zadka, ostali trebušni del zadka pa je zelenkasto rumen.
Pri samicah je stvar bolj zapletena, saj poznamo tri barvne oblike odraslih samic. Ene so bolj ali manj enako obarvane kot samci, pri ostalih dveh oblikah pa se modra barva ne izrazi. Boki in trebušna stran slednjih so bledo zelene do rumeno rjave barve.
Modri kresničar naseljuje zlasti stoječe vode, a ga najdemo tudi v vodotokih. Najbolj mu ustrezajo vodna telesa z nizko in gosto vodno vegetacijo. Zlasti s hranili bogate, visoko produktivne (evtrofne) vode lahko gostijo zelo velike populacije te vrste, saj samci niso teritorialni in se v družbi ostalih dobro počutijo.
Odrasle bomo lahko opazovali letati vse od poznega aprila do poznega septembra.
Samec in sammica se med parjenjem primeta v t.i. koleselj.
Samec modrega kresničarja ima modro obarvan 8. člen bronasto črnega hrbtne strani zadka.