Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) je najmanjši predstavnik rodu studenčarjev, a vseeno en največjih kačjih pastirjev, ki jih srečamo v Sloveniji. V dolžino meri med 69 in 83 mm, razpon kril pa med 41 in 50 mm; večji osebki so praviloma samice.
Studenčarji imajo črno telo okrašeno z rumenim vzorcem in velike zelene oči, na oprsju pa imajo nekaj podolgastih rumenih lis. Na vsakem členu zadka povirnega studenčarja je rumen obroč, ki je gledan s strani, trikotne oblike. Najbolj zanesljiv, in edini, prepoznavni znak, po katerem to vrsto ločimo od podobnega velikega studenčarja (C. heros) je oblika oz. usmerjenost majhne rumene lise na bočni strani prvega člena zadka (tik za oprsjem). Ta lisa je pri povirnem studenčarju nameščena na zgornjem delu tega člena in usmerjena poševno navzgor v smeri proti glavi oz. je postavljena pravokotno na večje rumene lise na oprsju (pri velikem studenčarju pa je vzporedna z večjimi rumenimi lisami na oprsju in nameščena na spodnjem delu prvega člena zadka). Spola sta enako obarvana, razlikujeta se le po obliki zadkovih priveskov.
Ličinka povirnega studenčarja za svoj razvoj res ne potrebuje veliko prostora, saj živi v povirjih, pa tudi v najmanjših potočkih in na pobočjih, po katerih mezi voda. Odrasli pa neutrudno patruljirajo nad povirnimi barji in strugami potokov, kjer so živeli kot ličinke, in se le tu in tam oddahnejo na veji grma ali steblu trsta.
Tudi to je poletna vrsta, ki se iz ličinke prelevi v odrasle v poletnem času, najraje v najtoplejših mesecih leta. Odrasle lahko torej opazujemo med junijem in avgustom.
Tudi povirni studenčar je pri nas ogrožen in kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.
Povirni studenčar si je za trenutek oddahnil na steblu trsta.