Za velikega studenčarja (Cordulegaster heros) in ostale predstavnike družine studenčarjev (Cordulegastridae) je značilno, da se njihove velike oči stikajo le v eni točki. Veliki studenčar je gotovo en naših največjih kačjih pastirjev, saj je navadno dolg od 77 do 84 mm, razpon njegovih kril pa znaša okoli 9,5 cm.
Samec in samica sta podobno obarvana. Prevladuje črna barva telesa, ki jo prekinja vzorec živo rumenih lis. Rumene lise, podobno kot prstan, obkrožajo zadek in se na hrbtni strani stikajo. Na vsakem členu zadka je po en tak kolobar. Če velikega studenčarja pogledamo od zgoraj opazimo, da sta na končnem delu vsakega od prvih štirih zadkovih členov še po dve ozki rumeni pegi. Za to vrsto je značilna tudi oblika parne rumene proge na hrbtni strani oprsja (antehumeralna proga); zgornji zunanji rob te proge je pri velikem studenčarju oglat.
Velikemu studenčarju je na videz izjemno podoben in le nekoliko manjši povirni studenčar (Cordulegaster bidentata), zato moramo biti pri določanju naših dveh pripadnikov iz rodu studenčarjev previdni.
Veliki studenčar je prebivalec gozdnih potokov, zlasti na prehodu med nižinami in sredogorjem. Velike ličinke te vrste tudi po več let živijo v delih potoka, kjer je dno pokrito s peskom ali mivko, na katero se je usedla tanka plast drobnega organskega drobirja.
To je poletna vrsta, ki se v stadiju odraslih osebkov ne pojavi pred junijem, nato pa lahko te veličastne kačje pastirje občudujemo vse do avgusta.
Veliki studenčar je v slovenski Rdeči seznam uvrščen v kategorijo ranljiva vrsta (V). Poleg tega je na seznamu Natura 2000 vrst, kar pravzaprav pomeni, da so ga v Evropi spoznali za ’varuha’ biotske pestrosti. Njegova prisotnost namreč kaže na dobro ohranjenost gozdnih ekosistemov in njihovo naravno delovanje.
Veliki studenčar je prebivalec neoknjenih gozdnih potokov in en največjih kačjih pastirjev pri nas.