Rezultati iskanja

Domov / Izobraževalne vsebine / Živalski svet

Metulji

Metulji (Lepidoptera) so krilate žuželke s popolno preobrazbo, saj imajo v svojem razvojnem krogu stadij bube. Ko njihova ličinka, ki ji pravimo gosenica, dovolj zraste, se zabubi. V bubi poteče preobrazba, nato pa se iz nje izleže odrasel metulj. Zaradi te lastnosti, ljudje metulje povezujejo z reinkarnacijo in večnim življenjem.

Gosenica je lahko gola ali dlakava. Navadno ima devet nog, kril pa nima razvitih. Ta se pri metuljih razvijejo šele v bubi. Odrasli metulji imajo trup, noge in krila pokrita s hitinastimi luskami. Iz grških besed lepis (luska) in pteron (krilo) izvira tudi znanstveno ime metuljev, te velike in raznolike skupine žuželk. Tanke luske, ki nosijo pigment, se strehasto prekrivajo in predvsem na krilih oblikujejo bolj ali manj pisane vzorce. Po njih lahko ločimo večino vrst, saj ima vsaka vrsta zanjo značilen vzorec.

 Metulji se po vzorcu lahko prepoznajo tudi med sabo, še bolj zanesljivo pa se razlikujejo po vonju. Samice nočnih metuljev (skupina Heterocera) oddajajo dišavne molekule – feromone, ki privabljajo samce njene vrste. Pri dnevnih metuljih (skupina Rhopalocera) pa feromone oddajajo samci; ti jih med dvorjenjem izločajo iz posebej prilagojenih, dišavnih lusk, ki so navadno nameščene na krilih. Feromone in druge vonje metulji zaznavajo z vohalnimi čutili, ki so nameščeni na antenah, glavi, nogah, rilcu in palpih (parni čutilni organ nameščen na glavi ob rilcu).

Metulji zaznavajo svet okoli sebe tudi z antenami in očmi. Parne antene izraščajo iz glave, nameščene so med očmi in so občutljive tudi na dotik. Po obliki anten tudi najbolj zanesljivo ločimo dnevne metulje od nočnih. Antene dnevnih metuljev so vedno betičaste (na vrhu odebeljene), medtem ko so antene nočnih metuljev različno oblikovane (nitaste, peresaste...). Oči metuljev so velike, za žuželke značilne, sestavljene oči (fasetne oči), ki ne zaznavajo podrobnosti, a so zelo občutljive na premike v vidnem polju. Zato se jim je pri opazovanju potrebno približevati zelo počasi.

Še ena opazna značilnost odraslih metuljev je njihov obustni aparat, ki ga imenujemo rilec (proboscis) in ga lahko metulji spiralasto zvijejo. Z njim metulji srkajo medičino (nektar) in druge rastlinske sokove. Poleg tega z rilcem srkajo vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi, ki jih v njihovi prehrani primanjkuje, za življenje pa so nujno potrebne. Zato bomo odrasle metulje pogosto opazili sedeti na vlažnem bregu potoka, ob luži na makadamski cesti ali na iztrebku živali, saj je tu raztopljenih anorganskih snovi v izobilju.

 Kot vse žuželke imajo tudi metulji tri delno telo. Sestavljeno je iz glave, oprsja in zadka, ki vsebuje prebavila in spolne organe. Na oprsju sta nameščena dva para kril (sprednji in zadnji) in praviloma trije pari nog. En par nog je pri metuljih iz družine pisančkov zakrnel, oziroma prilagojen za čiščenje rilca in glave. Metulji so vse svoje življenje tesno povezani z rastlinami. Večina odraslih metuljev potrebuje cvetoče rastline ali njihove plodove, kjer se hranijo; gosenice določene vrste pa se hranijo z določenimi vrstami rastlin, ki jim pravimo hranilne rastline gosenic. Zaradi te nerazdružljive povezave je potrebno za uspešno varstvo ogroženih vrst metuljev poskrbeti za varstvo njihovih življenjskih prostorov in z njimi rastlin, na katere so ti metulji vezani.

V Evropi so zasledili 440 vrst dnevnih metuljev, od teh so jih v Sloveniji našli 182. V Sloveniji živeče metulje glede na njihove značilnosti uvrščamo v pet družin, ki so na kratko predstavljene v nadaljevanju. Metulje, ki jih opisujemo, lahko v toplem delu leta srečamo v Notranjskem regijskem parku. Največkrat jih bomo opazili letati v toplih sončnih dneh, saj si ob slabem vremenu nemudoma poiščejo zavetje med rastlinami ali na njih, kjer se presenetljivo dobro skrijejo.

Viri:

Pri opisih smo si pomagali s knjižico Metulji Notranjske in Primorske (S. Polak, 2009), z določevalnim ključem Butterflies of Britain and Europe (T. Tolman, 1997) in delom Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije (R. Verovnik, F. Rebeušek in M. Jež, 2012), po kateri povzemamo tudi slovenska in znanstvena imena tu opisanih metuljev.

Lastovičarji

Belini

Šekavčki

Modrini

Pisančki

Debeloglavčki