Belini (Pieridae) so velika družina, ki je v Evropi dobro zastopana, v Sloveniji pa živi 20 vrst belinov.
To so pogosti in prepoznavni metulji, ki imajo bela ali rumena, nekateri tudi oranžna krila. Večina vrst ima na krilih še bolj ali manj izrazite temne oziroma črne vzorce. Pri večini belinov je spolni dimorfizem jasno izražen, torej se spola na pogled dobro ločita.
Več vrst te družine je dobrih letalcev, ki se selijo na velike razdalje. Taki so na primer kapusov belin, repin belin, katančev selec in navadni senožetnik.
Gosenice enih vrst so varovalno obarvane in jih zato plenilci težje najdejo, medtem ko druge s svojimi živimi barvami plenilce opozarjajo na svoj neprijeten okus.
Med belini najdemo tudi nekatere škodljivce na poljščinah. Taka sta na primer kapusov in repin belin, ki lahko povzročita znatno škodo na zelju in ostalih križnicah, vendar ju je uporaba pesticidov močno prizadela.
Navadni frfotavček
Razpon kril: 32–43 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah od marca do septembra
Hranilne rastline gosenice: rastline iz družine metuljnic, predvsem vrste iz rodov: grahor (Lathyrus) in nokota (Lotus)
Navadni frfotavček (Leptidea sinapis) sodi med manjše beline. Ima podolgovata sprednja krila, ki imajo v zunanjem kotu veliko temno sivo liso. Ta pa je pri metuljih druge in tretje generacije vse bolj bleda ali celo manjka. Zadnja krila so v celoti bela. Spodnja stran kril je rumenkasta s sivim poprhom.
Navadni frfotavček je metulj, ki ga lahko vidimo skoraj povsod. Leta po gozdnih jasah in ob gozdnih obronkih, po grmovnatih in travnatih pobočjih prav pri morju pa tudi nad gozdno mejo ga lahko vidimo, čeprav je tu redkejši. Ta nežen metulj je slab letalec, ki mu slovensko ime odlično pristoji. Po njegovem šibkem, frfotajočem letu ga lahko prepoznamo že v zraku.
Navadni frfotavček
Navadni frfotavček
Zorica
Razpon kril: 30–46 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od marca do junija
Hranilne rastline gosenice: rastline iz družine križnic, na primer: vrste rodov penuša (Cardamine), repnjak (Arabis), srebrenka (Lunaria), česnovka (Alliaria petiolata) in druge
Zorica (Anthocaris cardamines) ima zgornjo stran kril pretežno bele barve. Sprednja krila so ob kosmatem sivem telesu temno sivo poprhnjena, na sredi sprednjih kril je črna pega, v zunanjem kotu je črno siv pas, ki je pri samicah precej širši kot pri samcih. Samci imajo zunanjo polovico sprednjih kril oranžne barve, samice pa ne. Spodnja stran zadnjih kril je pri obeh spolih rumenkasto olivnozeleno do črnozeleno marmorirana.
Zorica je pogosta in splošno razširjena vrsta metulja, ki se že zgodaj spomladi spreletava tako po vlažnih kot suhih travnikih in grmščih, ob močvirjih, gozdnih jasah in tudi po gorskih travnikih.
Zorica
Glogova belinka
Razpon kril: 50–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: črni trn (Prunus spinosa), vrste iz rodu glog (Crataegus), redko tudi sadno drevje iz družine rožnic (češnje, slive…)
Glogova belinka (Aporia crataegi) je velik metulj s snežno belimi krili in izrazito poudarjenimi žilami. Te so pri samcih črne, pri samicah pa temno rjave. Njen trup je gosto belodlakav, noge so črne. Tudi antene so črne, le njihov kijasto oblikovan vrh je bel. S časom glogove belinke izgubljajo luskice, ki pokrivajo njihova krila, zato so lahko ta proti koncu sezone pojavljanja te vrste skoraj v celoti prozorna. Žile ostajajo temne, ker niso pokrite z luskicami.
Glogove belinke srečamo v različnih življenjskih okoljih, navadno med 500 in 2000 m nad morjem. Najbolj pa jim prijajo topla in sončna območja posejana z grmi hranilnih rastlin in različnimi vrstami osatov, kjer odrasli metulji radi srkajo medičino. Gosenice glogove belinke so pogosto žrtev parazitskih os, ki vanje odlagajo jajčeca.
Glogova belinka
Kapusov belin
Razpon kril: 50–62 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali več generacijah od marca do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine križnic, pogosto kapus (Brassica oleracea)
Kapusov belin (Pieris brassicae) je največji med belini, ki živijo pri nas. Na zgornji strani snežno belih kril ima v zgornjem kotu sprednjih kril značilno vbočeno črno liso. Samica ima na zgornji strani sprednjih kril še dve črni lisi, ki ju samec nima. Oba spola pa imata črni lisi na spodnji strani sprednjih kril. Zadnja krila so spodaj rumenkasta s sivkastim poprhom.
Kapusov belin je odličen letalec, ki na svojih selitvah preleti precejšnje razdalje. Opazimo ga lahko v različnih življenjskih prostorih od morja do visokogorja, kjer ga privabljajo bujno cvetoče medonosne rastline, na primer osati. Rad se zadržuje tudi v bližini človeških naselij, saj se njegove sive gosenice, ki imajo vzdolž hrbta in bokov živo rumene proge, posute pa so s črnimi pegami, rade hranijo z zeljnimi glavami. Svarilna obarvanost odvrača plenilce od tega, da bi gosenico pojedli.
Kapusov belin
Repin belin
Razpon kril: 36–48 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah od marca do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine križnic (Brassicaceae)
Repin belin (Pieris rapae ali Artogeia rapae) je po obarvanosti in vzorcu podoben kapusovemu belinu (Pieris brassicae), a je veliko manjši. Osnovna barva zgornje strani njegovih kril je bela z rahlim sivkastim poprhom ob telesu. Črn je zunanji zgornji kot sprednjega para kril in lise na krilih. Oba spola imata črno liso na zgornjem robu zgornje strani zadnjih kril, in dve lisi na sredi spodnje strani sprednjih kril, medtem ko imajo samci na zgornji strani sprednjih kril po eno, samice pa po dve črni lisi. Spodnja stran zadnjega para kril je pri repinem belinu rumenkasta z rahlim sivim poprhom; spodnja stran sprednjih kril pa je rumenkasta le v zgornjem zunanjem kotu kril, ostali del pa je bel.
Repin belin je še vedno en najpogostejših dnevnih metuljev pri nas in v Evropi. Najdemo ga vse od morja do visokogorja, kjer pa gre podobno kot na skrajnem severu Skandinavije, za seleče osebke.
Odrasle lahko opazimo pravzaprav v vseh življenjskih okoljih, kjer uspeva kakšna križnica. Ličinke lahko v nasadih gojenih križnic, kot sta zelje ali ohrovt, povzročijo precejšnjo škodo, vendar pa je pretirana uporaba pesticidov v zadnjih desetletjih njihove populacije precej načela…
Repin belin
Repičin belin
Razpon kril: 35–48 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah od marca do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine križnic, na primer česnovka (Alliaria petiolata), vrste iz rodov penuša (Cardamine), repnjak (Arabis), gorčica (Sinapis), pogosto tudi kapus (Brassica oleracea)
Repičin belin (Pieris napi) se od drugih belinov iz tega rodu (Pieris) dobro loči po gostem zelenkasto sivem poprhu ob žilah. Ta je najbolj izrazit na bledo zelenkasto rumeni spodnji strani njegovih zadnjih kril. Repičin belin je zelo variabilna vrsta – vzorec na krilih se pri metuljih različnih generacij precej razlikuje. Tako je poprh ob žilah pri metuljih druge in tretje generacije dosti manj izrazit kot pri metuljih prve generacije.
Ta srednje velik belin je razširjen po vsej Evropi, od najbolj severnih predelov Skandinavije do obal Sredozemskega morja, pojavlja se celo v Afriki. Tudi pri nas je pogost. Leta predvsem po travnikih, ob gozdnih robovih in mejicah in v gozdnatih rečnih dolinah od nižin do visokogorja.
Repičin belin
Navadni senožetnik
Razpon kril: 40–52 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah ali večih generacijah od aprila do novembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine metuljnic (Fabaceae), v glavnem iz rodov meteljka (Medicago), detelja (Trifolium), nokota (Lotus), šmarna detelja (Coronilla), ranjak (Anthyllis) in turška detelja (Onobrychis)
Navadni senožetnik (Colias croceus) ima zgornjo stran kril oranžno rumene barve. Ob zunanjem robu zgornje strani kril se vleče širok črn pas, ki je pri samcu prekinjen z rumenimi žilami, pri samici pa z rumenimi lisami. Sredi sprednjih kril je črna pega, na sredini zadnjih pa svetla lisa v obliki številke osem. Obstaja tudi barvna oblika te vrste, pri kateri imajo samice zgornjo stran bledo rumene do zelenkasto bele barve.
Navadni senožetnik je hiter letalec, ki se seli na velike razdalje. Pri nas ga lahko najdemo v različnih življenjskih prostorih od morja do visokogorskih pašnikov, pogostejši pa je na toplih legah bogatih s cvetočimi rastlinami.
Navadni senožetnik
Citronček
Razpon kril: 55–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: odrasli se izležejo konec junija in so aktivni še julija, nato mirujejo (diapavza) in spet letajo jeseni; prezimijo v duplih in razpokah ter so prvi metulji, ki jih lahko opazujemo ob prvih spomladanskih otoplitvah
Hranilne rastline gosenice: navadna krhlika (Frangula alnus), vrste iz rodu kozja češnja (Rhamnus)
Citronček (Gonepteryx rhamni) je velik metulj z značilno zašiljenimi konicami kril. Zaradi njih metulj v mirovanju z zaprtimi krili spominja na suh list. Njegova krila so enotno obarvana, le sredi sprednjih in zadnjih kril imajo oranžno pego. Samec ima krila limonino rumene barve, krila samice pa so bledo rumeno zelenkasta in spominjajo na barvo sveže stisnjene limonade. Trup je zgoraj na gosto poraščen z dolgimi bleščečimi belo sivimi dlakami, barva trebušne strani trupa in nog pa se ujema z barvo kril.
Citrončki letajo tako ob obronkih gozdov in po svetlih gozdovih, kjer uspevajo hranilne rastline, kot po odprtih suhih ali vlažnih travnatih krajih raztreseno poraslih z grmovjem. Pojavljajo se vse od morja do visokogorja, kjer jih najdemo tudi preko 2500 m visoko.
Citronček