Debeloglavčki

Nokotin sivček

Razpon kril: 23–27 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah; prva leta od aprila do junija, druga pa od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: nokota (Lotus sp.), navadna podkvica (Hippocrepis comosa)

Kljub temu, da je nokotin sivček (Erynnis tages) majhen metulj, je dober in hiter letalec. Največkrat pa ga bomo videli posedati na golih tleh, kjer se greje in iz vlažne prsti srka v vodi raztopljene minerale. Obarvanost mu omogoča, da se njegovo telo na soncu hitro in dobro ogreje, saj je ves temen. Rjavo zgornjo stran sprednjih kril prekinja belkast marmoriran vzorec. Zgornja stran zadnjih kril je bolj enotno rjava, ob robu kril pa ima niz drobnih belih pik, ki se nadaljuje tudi ob robu sprednjih kril.

Nokotin sivček je izrazito toploljubna vrsta. Lahko ga srečamo v zelo različnih okoljih, le da so dovolj topla. Najraje ima suhe bogato cvetoče travnike, vendar mu za življenje zadoščajo tudi že majhne, soncu izpostavljene površine kot so zapuščeni kamnolomi, železniški nasipi ali cestni robovi.

Nokotin sivček je razširjen po vsej Sloveniji. Pojavlja se vse do gozdne meje, a je v nižinah veliko pogostejši.

Nokotin sivček

Nokotin sivček

Nokotin sivček

Rdečkasti venčar

Razpon kril: 20–29 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah; prva leta od aprila do junija, druga pa julija in avgusta
Hranilne rastline gosenice: mala (Sanguisorba minor) in nagrbančenoplodna strašnica (Sanguisorba muricata)

Rdečkasti venčar (Spialia sertorius) je, podobno kot ostale vrste iz družine debeloglavčkov,  majhen metulj. Ustrezajo mu toplejša območja, kjer leta po cvetočih suhih travnikih, grmovnatih predelih in gozdnih jasah. Najdemo ga lahko vse od morja do gorskih travnatih pobočij.

Zgornja stran njegovih kril je temno rjava z rdečkastim nadihom in posejana z majhnimi belimi pegami in je tako močno podoben slezovčkom, ki sodijo v isto družino. Ko pa rdečkasti venčar počiva z zloženimi krili, se jasno loči od drugih vrst. Spodnja stran njegovih zadnjih kril je namreč opečnato rdeče barve. Ta rdečina pa je prekinjena z nekaj večjimi belimi lisami.

Rdečkasti venčar je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. Njegov življenjski prostor se predvsem zaradi opuščanja košnje zarašča z gozdom in na ta način krči.

Rdečkasti venčar

Veliki slezovček

Razpon kril: 26–34 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni podaljšani generaciji od sredine maja do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu petoprstnikov (Potentilla)

Vzorec na zgornji strani kril velikega slezovčka (Pyrgus carthami) je zelo podoben vzorcu ostalih metuljev tega rodu, temno rjava krila so posuta z bolj ali manj oglatimi belimi pegami. Kot nakazuje njegovo ime je največji med njimi, vendar se mu nekateri sorodniki po velikosti zelo približajo. Zanj sta značilna dva niza izrazito podolgovatih belih lis na zgornji strani zadnjih kril. Te lise so lahko precej zabrisane, a vedno prisotne. Poleg tega sivina pri velikem slezovčku prodira daleč proti sredini zgornjega para kril.

Njegova spodnja stran kril je v osnovi zelo svetla, rumenkasto siva. Osnovno barvo prekinja vzorec belih lis nepravilnih oblik. Za velikega slezovčka je značilno, da se bele lise ob zunanjem robu spodnje strani zadnjih kril stikajo in tvorijo praktično neprekinjen bel pas.

Veliki slezovček je izrazito toploljubna vrsta omejena na jugozahodni del Slovenije. Živi na kamnitih kraških gmajnah in suhih travnikih, pisanih od množice različnega cvetja.

Večina njegovih populacij v Sloveniji je zelo majhnih in jim grozi izumrtje zaradi izgube življenjskega prostora. Na slovenski rdeči seznam so ga uvrstili v kategorijo ranljiva vrsta, vendar se lahko njegov status ogroženosti hitro poslabša zaradi opuščanja košnje in paše ter posledičnim zaraščanjem travišč na eni in prekomerno pašo in pogozdovanjem na drugi strani.

Veliki slezovček

Veliki slezovček

Navadni slezovček

Razpon kril: 20–28 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od aprila do junija in od julija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov petoprstnik (Potentilla), robida (Rubus) in jagodnjak (Fragaria)

Navadni slezovček (Pyrgus malvae) je pravzaprav edina pogosta vrsta tega rodu v Sloveniji. Črno rjava zgornja stran njegovih kril je ob telesu porasla s sivkastimi dlačicami, ostali del pa je okrašen z vzorcem belih, bolj ali manj, oglatih peg. Ta vzorec je pri tej vrsti izrazito kontrasten tudi na zgornji strani zadnjih kril. Od ostalih vrst tega rodu se navadni slezovček loči po nizu zabrisanih belih peg ob robu zgornje strani sprednjih kril, ki ga pri drugih vrstah ni. Pas resic na robu kril je izrazito belo črn. Olivno rjava spodnja stran kril je posejana z oglatimi belimi lisami.

Navadni slezovček se pojavlja vse do gozdne meje, a je veliko pogostejši v nižinah. Razširjen je po vsej Sloveniji, najbolj pa so mu všeč topla območja.

Najraje živi na manjših negojenih, pisano cvetočih travnikih, prav tako dobro se znajde na suhih kot vlažnih travnikih in tudi na že nekoliko zaraščenih traviščih. Vrsta je zelo prilagodljiva in lahko živi tudi v izrazito antropogenih življenjskih prostorih, na primer v opuščenih kamnolomih, na cestnih brežinah ali nasipih.

Navadni slezovček

Navadni slezovček

Jagodnjakov slezovček

Razpon kril: 24–32 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od maja do junija in od julija do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov jagodnjak (Fragaria), petoprstnik (Potentilla), popon (Helianthemum)

Jagodnjakov slezovček (Pyrgus armoricanus) je za debeloglavčka precej velik, a vseeno majhen dnevni metulj. Osnovna barva zgornje strani njegovih kril je temna, rjasto zeleno siva, krasi pa jo vzorec svetlih peg in lis. Pege na zgornji strani sprednjih kril so snežno bele, lise na zadnjih krilih zgoraj pa umazano bele, kremaste barve. Spodaj so njegova krila zlato siva do zelenkasto rjava z različno velikimi belimi lisami nepravilnih oblik. Za to vrsto so značilne puščičasto oblikovane bele lise v spodnjem zunanjem kotu spodnje strani zadnjih kril.

Jagodnjakov slezovček živi na travnatih, kamnitih pobočjih od nižin do visokogorja. Najraje leta po vročih in suhih grmovnatih krajih z obilico cvetočih zelišč. V Sloveniji je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih metuljev kot ranljiva (V) vrsta.

Jagodnjakov slezovček

Lisasti obloglavček

Razpon kril: 25–29 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon) ima temno rjavo zgornjo stran kril porisano z razmeroma velikimi oranžnimi ali rjavo rumenimi lisami, ob robu kril pa v loku poteka še serija majhnih oranžnih peg. Spodnja stran njegovih kril je temno rumena. Posuta je z velikimi bledo rumenimi lisami z rjavim robom. Tudi žile na spodnji strani kril so rjavo obarvane.

Lisasti obloglavček živi na gozdnih jasah in robovih listnatih gozdov, pogosto ga vidimo tudi na vlažnih travnikih, saj na teh krajih uspevajo trave, s katerimi se hrani kot ličinka. Gosenica list trave zvije v tulec, ki ga učvrsti s svileno nitjo, nato pa se, skrita v tej cevi, z listom hrani. Lisasti obloglavček se pojavlja od nižin pa nekako do gozdne meje, a nikjer ni pogost.

Lisasti obloglavček - samica

Lisasti obloglavček

Kratkočrti debeloglavček

Razpon kril: 27–30 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (f. Poaceae)
 
Kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola) je majhen metulj, čeprav pravzaprav sodi med večje predstavnike družine debeloglavčkov. Zgornja stran njegovih kril je rjasto oranžna z zlatim leskom, ob robu kril pa teče širok črn rob, ki zvezno prehaja v oranžno barvo kril. Spodaj je oranžno svetlo rjav z zelenkastim leskom zadnjih kril. Na videz je izjemno podoben, za odtenek večjemu, dolgočrtem debeloglavčku (Thymelicus sylvestris). Čeprav imajo samci kratkočrtega debeloglavčka pas dišavnih dlačic na sredi zgornje strani sprednjih kril tanjši in krajši, se od dolgočrtega debeloglavčka zanesljivo loči le po črno obarvani spodnji strani tipalnic.

Kratkočrti debeloglavček je prebivalec cvetočih travišč z visoko travo, ki si jih praviloma deli z večjim sorodnikom. Leta po negojenih travnikih, grmovnatih pobočjih, gozdnih jasah in ob poljih. Pri nas je pogost in splošno razširjen metulj, ki leta od morja do visokogorja.

Kratkočrti debeloglavček

Dolgočrti debeloglavček

Razpon kril: 30–32 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae), predvsem volnata medena trava (Holcus lanatus), travniški mačji rep (Phlaeum pratense) in gozdna glota (Brachypodium sylvaticum)

Dolgočrti debeloglavček (Thymelicus sylvestris) je majhen metulj, ki je pri nas pogost in splošno razširjen. Njegovo čokato telo in zgornja stran kril sta rjavo oranžne barve z zlatim leskom. Ob robu njegovih kril teče temen, skoraj črn pas, na sredi sprednjega para kril pa ima tanko črno črto. Spodnja stran kril je oranžno rjava s pridihom sivo zelene barve.

Najbolj so mu všeč travniki na bolj vlažnih tleh, kjer uspevajo trave, s katerimi se hranijo gosenice, najdemo pa ga tudi ob gozdnih robovih, na jasah in na grmovnatih območjih. Pojavlja se od morja do preko gozdne meje. Zelo podoben mu je kratkočrti debeloglavček, ki pa je navadno nekoliko manjši, črna črta na zgornji strani njegovih sprednjih kril pa krajša in tanjša.

Dolgočrti debeloglavček

Biserni vejičar

Razpon kril: 29–32 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)

Biserni vejičar (Hesperia comma) je čokat metuljček z zlato rjavim telesom in krili. Zgornja stran sprednjih kril je pri samcih rjasto oranžna z izrazito, temno rjavo, poševno črto (pas dišavnih dlačic) na sredini in širokim umazano rjavim robom, ki je v zgornjem kotu kril posut s par temno rumenimi oglatimi lisami. Njegova zadnja krila so zgoraj podobne barve kot sprednja, le širok rjav rob se vleče okoli celega krila, rumenih oglatih lis pa je več in so raztresene po vsej površini krila. Samica je zgoraj precej bolj rjava, njena krila pa krasi večje število rumenih oglatih lis, ki so tudi večje od samčevih. Med počitkom ali hranjenjem bomo bisernega vejičarja zlahka ločili od ostalih vrst debeloglavčkov, saj zlato rjavo spodnjo stran kril s pridihom olivne barve krasijo izstopajoče srebrno bele lise nepravilnih oblik.

Biserni vejičar živi na odprtih, bogato cvetočih traviščih. Pri nas je splošno razširjena vrsta, ki se pojavlja od morja do visokogorja.

Biserni vejičar

Rjasti vihravček

Razpon kril: 27–32 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)

Rjasti vihravček (Ochlodes venatus) sodi med najpogostejše debeloglavčke, ki živijo pri nas. Rjasto oranžna zgornja stran njegovih kril je posuta z velikimi oglatimi oranžnimi lisami, ob zunanjem robu kril pa je širok temno rjav pas. Samica je zgoraj temnejša od samca, oranžne lise pa so pri njej svetlejše in bolj izrazite. Za razliko od samic ima samec na zgornji strani izrazit pas črnih dišavnih dlačic. Na oranžno rjavi spodnji strani kril ima pas neizrazitih rumenih lis.

Rjasti vihravček leta po sončnih travnatih krajih in ob gozdnih robovih, pogosto na krajih kjer uspevata orlova praprot in robida. Na cvetovih robide se odrasli rjasti vihravčki radi hranijo, zato jih večkrat opazimo posedati na listih te bodičaste rastline.

Rjasti vihravček