Rezultati iskanja
Puščica v desno
Lastovičar

Domov / Živalski svet / Metulji / Lastovičarji

Lastovičar

Razpon kril: 55–70 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: navadno v dveh generacijah, izjemoma v treh; prva leta od aprila do junija, druga pa od julija do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine kobulnic, na primer vrste iz rodov jelenovec (Laserpitium), silj (Peucedanum), konjska kumina (Seseli), gosenice pa lahko najdemo tudi na korenju (Daucus carota) ali peteršilju (Petroselinum crispum) ali na navadnem jesenčku (Dictamnus albus) iz družine rutičevk

Lastovičar (Papilio machaon) je en od največjih metuljev, ki živijo v Sloveniji. Njegovo telo in krila so rumena z značilnim vzorcem črnih lis in črt. Ob zunanjem robu zadnjih kril ima temno modre lise, prav na koncu zadnjih kril pa še oranžno okroglo liso. Ta skupaj z repki, podaljški kril, predstavlja lažne oči, s katerimi lastovičar zmede ali prestraši plenilca. Samice so bolj bledo rumene in večje od samcev. Gosenica je zelena do skoraj bela s prečnimi črnimi progami, ki so prekinjene z oranžnimi pegami. S svojimi svarilnimi barvami opozarja plenilce na svoj neprijeten okus.

Lastovičar je odličen letalec z velikim območjem razširjenosti, vendar se nikjer ne pojavlja množično. Večkrat pa lahko opazujemo kako se nekaj samcev spreletava prav na vrhu kakega hriba, celo gore. Na takih izpostavljenih mestih oprezajo za samicami. Glede življenjskega prostora ni preveč izbirčen, saj se pojavlja tako na vlažnih kot suhih območjih, seveda pa zahteva bujno rastje hranilnih rastlin in bogato cvetoče travnike, kjer lahko tako velik metulj dobi dovolj medičine za življenje.

Lastovičar