Razpon kril: 28–36 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis)
Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius ali Maculinea teleius) je velik modrin s svetlo, sivo rjavo, spodnjo stranjo kril okrašeno z vzorcem belo obrobljenih črnih pik. Zgornja stran kril je pri samcu srebrnkasto modra z nizom majhnih, podolgovatih do ovalnih, črnih lis po sredini. Ob zunanjem robu samčevih kril teče širok (okoli 2 mm), skoraj črn pas, rob pa krasijo bele resice. Samica je spodaj enaka samcu, modrina na zgornji strani njenih kril je omejena na osrednji del kril, temen pas ob robu njenih kril pa se vleče tudi po zgornjem robu.
Strašničin mravljiščar živi na vlažnih travnikih, kjer uspeva hranilna rastlina gosenic in so obenem prisotne tudi gostiteljske vrste mravelj.
Podobno kot ostali metulji iz rodu mravljiščarjev ima tudi strašničin zanimiv in zapleten življenjski krog. Ko se iz jajčeca, ki ga samica izleže na socvetje zdravilne strašnice, izleže ličinka, se ta najprej nekaj tednov hrani z razvijajočimi semeni. Ko dovolj zraste se gosenica splazi na tla, kjer s svojim vonjem pritegne delavke določene vrste mravelj. Mravlja gosenico odvleče v svoje mravljišče, tu pa se metuljeva ličinka začne hraniti z zarodom mravelj. Ko se dovolj razvije, se zabubi, nato se iz bube izleže odrasel metulj, ki mora hitro pobegniti iz mravljišča, saj ne diši več po mravljah.
V Sloveniji je strašničin mravljiščar zavarovan in kot ranljiva (V) vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Z namenom ohranjanja biotske pestrosti za naslednje generacije ga je Evropska skupnost uvrstila med Natura 2000 vrste, s tem pa se je tudi Slovenija obvezala k varovanju te vrste in njenega življenjskega prostora.
Strašničin mravljiščar