Pisančki (Nymphalidae) so največja in tudi najbolj pestra družina dnevnih metuljev, ki vključuje veliko dobro znanih in splošno razširjenih vrst. Zanje je značilen zakrnel sprednji par nog, ki je prilagojen čiščenju rilčka. V Sloveniji skupaj z okarji, ki jih nekateri družijo v samostojno družino, živi 91 vrst pisančkov.
Pisančki so dobri letalci. Med njimi najdemo nekaj sezonskih selivcev, ki lahko v poletnih mesecih priletijo tudi v kraje, kjer njihove gosenice ne preživijo.
Mali koprivar, dnevni pavlinček, admiral in osatnik so opazni metulji živih barv in pisanih vzorcev, ki jih pogosto vidimo v vrtovih in celo v večjih mestih.
Gosenice nekaterih vrst se sprva zadržujejo v velikih skupinah znotraj svilenih zapredkov. V zavetju svilene mreže se hranijo ali prezimujejo. Druge imajo drugačno strategijo izogibanja plenilcem, mnoge so živih barv ali pa imajo na telesu številne trnaste izrastke, ki nakazujejo na njihovo neužitnost.
Koprivovčev nosar
Razpon kril: 30–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra; odrasli metulji prezimijo in naslednje leto letajo od marca do aprila
Hranilne rastline gosenice: navadni koprivovec (Celtis australis)
Koprivovčev nosar (Libythea celtis) je edini evropski predstavnik poddružine Libytheinae, ki jo obravnavajo tudi kot samostojno družino. V Sloveniji se razmnožuje na Primorskem, saj le tam uspeva drevo, s katerim se koprivovčev nosar hrani kot ličinka. Odrasli metulji pa lahko poleti priletijo tudi v druge dele države.
Tega zanimivega metulja spoznamo po zelo dolgih tipalčicah (palpih), ki segata skoraj do polovice tipalnic (anten). Na zunanjem robu sprednjih kril ima velik 'zob', rob zadnjih kril pa je valovito nazobčan. Zgornja stran njegovih kril je temno rjava z vzorcem večjih oranžnih lis, spodnja stran kril pa je rjavo siva. Ko poseda na tleh ga zaradi oblike in varovalne barve spodnje strani kril zlahka zamenjamo za suh list.
Koprivovčev nosar
Gospica
Razpon kril: 48–65 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Gospica (Argynnis paphia) je velik metulj, ki ima na oranžno obarvani zgornji strani kril vzorec iz črnih peg. Samica je zgoraj manj intenzivno oranžna in posuta z večjimi črnimi pegami kot jih ima samec. Ta pa ima na sprednjih krilih prečne črno obarvane pasove dišavnih dlačic, ki jih samica nima. Z vonjem, ki ga oddajajo dišavne dlačice, privabi samico, s katero se zavrti v značilen svatbeni ples. Par se, leteč v spirali, dviga v zrak in nato spušča k tlom. Sprednja krila so oranžna tudi spodaj, spodnja stran zadnjih kril pa je bledo zelena z bolj ali manj izrazitimi srebrnkastimi pasovi.
Gospica je precej pogosta vrsta, ki se pojavlja od morja skoraj do gozdne meje. V vročih poletnih dneh, ko ob gozdnih robovih ali na jasah leta s cveta na cvet robid, konjske grive in drugih medonosnih rastlin, pa lahko vidimo kako hiter in spreten letalec je.
Gospica
Bleščeči bisernik
Razpon kril: 45–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Bleščeči bisernik (Argynnis aglaja) je le nekoliko manjši od sorodne gospice. Osnovna barva zgornje strani njegovih kril je oranžna, poslikana z vzorcem črnih peg in lis. Samica ima del kril ob telesu rjave barve, samec pa ne. Za razliko od samice ima samec ob žilah na sredi sprednjih kril ozke črne pasove dišavnih dlačic. Ko bleščeči bisernik ob počitku zapre krila, ga bomo zlahka prepoznali po velikih srebrnkasto bleščečih lisah, ki krasijo olivno zeleno in bledo oranžno obarvano spodnjo stran zadnjih kril. Od podobnih vrst se bleščeči bisernik loči po tem, da med velikimi ovalnimi lisami v sredini kril in med ozkimi lisami ob zunanjem robu zadnjih kril nima slik očesc.
Bleščeči bisernik je splošno razširjena vrsta, ki se pojavlja vse od morja do travnikov visoko nad gozdno mejo. Na sončnih travnatih pobočjih, na jasah svetlih gozdov ali na močvirnih travnikih lahko opazujemo kako hitro leta iščoč partnerja, hranilne rastline gosenic ali cvetoče rastline, na katerih se hrani.
Bleščeči bisernik
Pisani bisernik
Razpon kril: 45–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Pisani bisernik (Argynnis adippe) je na prvi pogled zelo podoben bleščečemu biserniku, vendar je zgornja stran kril pri pisanem biserniku bolj intenzivno oranžne barve, črn pas ob robu kril pa pri njem ni tako širok in izrazit kot pri sorodniku. Največjo razliko med njima opazimo, ko metulj počiva ali srka medičino. Takrat lahko na spodnji strani njegovih zadnjih kril opazimo niz različno velikih rjavo rdečih navideznih očesc. Ta ležijo med polkrožnimi srebrno belimi lisami ob zunanjem robu kril in nizom topo štirirobih bisernih lis, ki ležijo na sredi zadnjega para kril. Zunanji rob teh lis je črn.
Pisani bisernik se pojavlja od morja do visokogorja. Ugajajo mu suha in topla travnata območja porasla s posameznimi grmi in mejicami, najdemo pa ga tudi na gozdnih jasah v svetlih gozdičih.
Pisani bisernik
Temni bisernik
Razpon kril: 42–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Temni bisernik (Argynnis niobe) je podoben pisanemu biserniku. Od tega je komaj opazno manjši, barva in vzorec na zgornji strani kril pa sta pri obeh vrstah skoraj enaka. Ločimo ju po obarvanosti in vzorcu na spodnji strani zadnjih kril. Svetle lise na sredi kril so pri temnem biserniku črno obrobljene, pri pisanem pa imajo črn le zunanji rob. Poleg tega ima temni bisernik na notranji tretjini zadnjega krila običajno črno piko, ki je sorodna vrsta nima (pri metulju na sliki je ta pika neizrazita in zabrisana).
Temni bisernik je še en dober letalec, ki živi na traviščih poraščenih s posameznimi grmi, kamnitih pobočjih in gozdnih jasah. Pojavlja se od morja do visokogorja.
Temni bisernik
Pisana lesketavka
Razpon kril: 33–46 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah od marca do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolic (Viola)
Pisana lesketavka (Issoria lathonia) je lahko prepoznaven, srednje velik metulj iz družine pisančkov. Ime jih odlično pristoji, saj spodnjo stran njenih zadnjih kril krasijo velike biserne lise, ki se srebrno lesketajo. Med bisernimi lisami v sredi in ob zunanjem robu zadnjih kril, pa je še niz črnih očesc s srebrnim jedrom. Oranžna spodnja stran sprednjih kril je posuta z manjšimi črnimi lisami, v zunanjem zgornjem kotu pa je še nekaj majhnih srebrno sijočih lis. Če pisano lesketavko pogledamo od zgoraj, opazimo značilno vbočen zunanji rob sprednjih kril; pa tudi zadnja krila so nekoliko oglata. Zgornja stran kril je oranžne barve in posuta z izrazitimi črnimi lisami, ob telesu pa jih pokrivajo še temnejše dlake z zlatim sijajem.
Pisano lesketavko lahko opazimo v različnih življenjskih prostorih, zlasti v toplejših predelih. Na Notranjskem se pojavlja lokalno, število osebkov pa se poveča poleti, ko se sem priselijo še lesketavke z juga.
Pisana lesketavka
Močvirski livadar
Razpon kril: 30–40 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), malinjak (Rubus idaeus), navadno kresničevje (Aruncus dioicus), zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis)
Močvirski livadar (Brenthis ino) je srednje velik pisanček z vzorcem črnih pik in črt na oranžni podlagi zgornje strani kril. Ob zunanjem robu zgornje strani kril poteka črn pas, na njegovi notranji strani pa je niz različno velikih črnih pik. Temno obarvan del kril z vijoličnim sijajem je značilen le za samice, samci imajo ta del oranžen. Močvirski livadar ima čudovito obarvano spodnjo stran zadnjih kril. Njihovo sredino krasi rjavo vijoličen pas, na katerem so nanizana črna ’očesca’ s svetlim jedrom. Lise na notranjem delu spodnje strani zadnjih kril so rumene, žile pa temno poudarjene.
Močvirski livadar živi v bližini rek ali močvirij, na vlažnih travnatih krajih, ki jih obdaja grmovje ali redek gozd. Na območjih, kjer uspevajo hranilne rastline gosenic, se pojavlja od morja do visokogorja.
Močvirski livadar - samica
Robidov livadar
Razpon kril: 37–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: robide (Rubus spp.)
Robidov livadar (Brenthis daphne) je nekoliko večji in svetlejši od ostalih dveh vrst livadarjev, ki tudi živita pri nas. Barva in vzorec zgornje strani njegovih kril sta zelo podobna vzorcu pri močvirskem livadarju, vendar del kril ob telesu samic robidovega livadarja ni temno obarvan. Zunanji del spodnje strani zadnjih kril robidovega livadarja krasijo lise rožnatih do vijoličnih odtenkov, ki se med seboj prelivajo. Vzorec navideznih očesc na tem delu krila pa je zabrisan. Tudi žile na spodnji strani njegovih kril niso izrazito in temno poudarjene, kar je značilno za sorodni vrsti.
Robidov livadar je precej pogosta vrsta metulja, ki živi na gozdnih jasah in grmovnatih pobočjih od nižin do sredogorja.
Robidov livadar
Dvopiki livadar
Razpon kril: 32–44 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: navadni (Filipendula vulgaris) in brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria)
Dvopiki livadar (Brenthis hecate) je srednje velik predstavnik družine bisernikov. Enotno oranžno barvo zgornje strani samčevih kril prekinja vzorec črnih črt, peg in črn rob. Vzorec na zgornji strani kril je pri dvopikem livadarju podoben kot pri ostalih dveh vrstah tega rodu, ki živita pri nas, vendar ni tako poudarjen.
Samica je praviloma opazno večja od samca in ima zajetnejši zadek. Zgoraj je bolj lisasta, rumenkasta in oranžna, črn vzorec pa je bolj ali manj enak kot pri samcu, a je nekoliko bolj izrazit.
Spodnja stran je pri obeh spolih okrasto rumena z oranžnimi lisami ter črnimi črtami nepravilnih oblik, črnimi žilami in dvema nizoma črnih pik ob zunanjem robu zadnjega para kril, po katerih je vrsta tudi dobila ime.
Dvopiki livadar je prebivalec bujno cvetočih travnikov, kjer se pogosto zadržuje v bližini grmovja ali gozda. Pri nas je razmeroma pogost, opazili ga bomo tako na vlažnih, kot suhih travnikih od nižin in skoraj do gozdne meje v hribovitih predelih.
Dvopiki livadar
Pomladni tratar
Razpon kril: 33–41 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od aprila do julija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Pomladni tratar (Boloria euphrosyne ali Clossiana euphrosyne) živi na različnih tipih bogato cvetočih travnikov in ob gozdnih robovih z dovolj pisanega cvetja. Najbolj mu je všeč strukturirana krajina, kjer se ekstenzivni travniki prepletajo z listnatimi ali mešanimi gozdovi.
V Sloveniji je najpogostejši v hribovitem svetu Koroške ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. Drugje po državi, zlasti na vzhodu, je vrsta precej redka ali celo manjka. Vrsta pri nas še ni ogrožena, a je razširjena lokalno in se nikoli ne pojavlja množično, zato je možno, da se bo zaradi povečevanja intenzivne rabe travnikov, zaraščanja gozdnih robov in pretirane strojne košnje cestnih robov območje razširjenosti pomladnega tratarja pri nas v prihodnje zmanjšalo.
Zgornja stran kril pomladnega tratarja je oranžna. Krasi jo vzorec črnih črt, lis in pik. Za to vrsto je značilno, da se trikotne in podkvaste črne lise, ki so nanizane v dveh vrstah ob zunanjem robu zgornje strani sprednjih kril, med seboj ne dotikajo. Najbolj zanesljivo ga bomo prepoznali po barvi in vzorcu spodnje strani kril. Tu je moč v pasu oranžnih oglatih lis na notranji tretjini kril opaziti črno pego. Podobno, a večjo, pego ima tudi srebrni tratar, vendar pa ima pomladni tratar v pasu rumenih oglatih lis, ki sledijo, le eno srebrno liso, medtem ko ima srebrni tratar v tem pasu več srebrnih lis. Poleg tega so okrogle pege nanizane ob zunanjem robu spodnje strani zadnjih kril pri pomladnem tratarju opečnato rdeče.
Pomladni tratar
Pomladni tratar
Srebrni tratar
Razpon kril: 32–37 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolic (Viola sp.)
Srebrni tratar (Clossiana selene) je srednje velik pisanček, ki ima temno oranžno zgornjo stran kril porisano z risbo rjavo črnih lis, črt in pik značilno za rod tratarjev. Od pomladnega tratarja (Clossiana euphrosyne) se lepo loči po obarvanosti spodnje strani zadnjih kril. Na tej je pri srebrnem tratarju v sredini kril nanizanih več, med sabo ločenih, srebrno bleščečih lis nepravilnih oblik. Črna pika na notranji strani niza srebrnih lis pa je velika in poudarjena. Poleg tega ima srebrni tratar še vrsto črnih peg ob zunanjem robu spodnje strani zadnjega para kril.
Srebrni tratar je vezan na vlažne življenjske prostore. Odrasle bomo lahko videli letati po močvirnih travnikih ob jezerih, močvirjih, travnikih v gozdnatih rečnih dolinah in tudi po gozdnih jasah. Pojavlja se od nižin do visokogorja.
V Sloveniji velja srebrni tratar za ogroženo vrsto, zato je kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam metuljev.
Srebrni tratar
Mali tratar
Razpon kril: 28–35 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah od aprila do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vijolica (Viola)
Mali tratar (Clossiana dia) sodi med manjše pisančke, ki se spreletavajo po grmovnati pokrajini, ob obronkih gozdov in po suhih in vlažnih travnikih.
Vzorec črnih lis na oranžni zgornji strani njegovih kril je zelo podoben vzorcu ostalih vrst tratarjev, ki živijo pri nas. To vrsto najlažje spoznamo po značilno oblikovanih zadnjih krilih, njihov zgornji rob namreč v zunanji rob prehaja skoraj pod pravim kotom. Poleg tega široka zadnja krila med počitkom štrlijo nad sprednji par. Na rjavo vijolični spodnji strani zadnjih kril ima pasova svetlejših lis - en pas je približno v sredi kril, drugi pa tik ob njihovem zunanjem robu. Med njima pa je še pas temno vijoličnih lis v obliki očesc.
Mali tratar
Admiral
Razpon kril: 50–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh ali treh generacijah, od maja do oktobra
Hranilna rastlina gosenice: velika kopriva (Urtica dioica)
Admiral (Vanessa atalanta) je en naših najbolj prepoznavnih in najpogostejših metuljev. Temno rjavo zgornjo stran kril krasi vzorec živo rdeče in bele barve na črni podlagi. Prečno preko sprednjih kril teče rdeč trak, ki mu je dal ime. V zunanjem zgornjem kotu pa so še ena podolgovata, štiri okroglaste in ena podkvasto oblikovana lisa, vse snežno bele. Zadnji par kril je zgoraj pretežno rjav, živo rdeč trak, ki ga prekinjajo štiri rjave pike, pa se vleče ob spodnjem robu kril. Na notranji strani tega traku sta še dve svetlo modri lisi s kovinskim sijajem. Spodaj je admiral bolj pisan. Sprednja krila so spodaj okrašena s podobnim vzorcem kot zgoraj, le da se med rdečim trakom in belimi lisami pojavi še svetlo moder črtni vzorec. Zadnja krila so spodaj v osnovi temno rjava, krasi pa jih marogast vzorec različnih barv zemeljskih odtenkov. Samec in samica sta enako obarvana.
Admiral je odličen letalec in ga lahko opazujemo v zelo različnih življenjskih okoljih. Najraje pa se zadržuje na gozdnih robovih, gozdnih jasah in vrzelih, kjer cvetijo nektarske rastline, kot so konjska griva (Eupatorium cannabinum) in različne vrste osatov (Cirsium spp.). Gosenice se hranijo z listi velike koprive. List zvijejo v tulec, nato pa ga, skrite v njem, požrejo. Admiral je najpogostejši v nižinah do okoli 400 m nad morjem, a ga lahko vidimo tudi na najvišjih vrhovih slovenskih gora. Ker nekateri odrasli osebki prezimijo, ga lahko vidimo letati že zgodaj spomladi.
Admiral
Admiral
Osatnik
Razpon kril: 45–52 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v več generacijah od marca do oktobra
Hranilne rastline gosenice: mnoge vrste iz različnih družin, zlasti pa vrste iz rodov osat (Cirsium), bodak (Carduus), gadovec (Echium) in slezenovec (Malva)
Osatnik (Vanessa cardui) je izreden letalec, ki se seli na velike razdalje in k nam prileti celo iz Afrike. Najdemo ga pravzaprav povsod, kjer uspevajo hranilne rastline njegovih gosenic, vse od morja do najvišjih vrhov. Osatnik je velik metulj, ki za življenje porabi veliko energije, zato odrasle metulje privabljajo rastline bogate z medičino, predvsem osati in druge rastline iz družine nebinovk.
Zgornja stran njegovih kril je rjasto oranžna in posuta s črnimi lisami, konica sprednjih kril pa je črna z belimi lisami. Zadnja krila so spodaj rjavo belo marmorirana, ob zunanjem robu pa ima pas petih različno velikih navideznih očesc.
Osatnik
Dnevni pavlinček
Razpon kril: 50–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do oktobra z vmesnim obdobjem mirovanja v najbolj vročih in suhih mesecih; odrasli metulji prezimijo in se naslednje leto pojavljajo od marca do maja
Hranilne rastline gosenice: velika kopriva (Urtica dioica) in navadni hmelj (Humulus lupulus)
Dnevni pavlinček (Inachis io) je en najbolj opaznih evropskih metuljev, saj ima na temno rdeči zgornji strani kril štiri velika pisana lažna očesa – na vsakem krilu eno. Plenilca skuša zmesti s hitrim zapiranjem in odpiranjem kril in kazanjem teh velikih ’oči’. Zimo in vroča poletja preživi v temačnih skrivališčih, na primer v drevesnih duplih, podzemskih jamah, na podstrešjih ali v kleteh. Zelo temna spodnja stran njegovih kril z opaznim vzorcem črnih črt mu pomaga, da se zlije z okolico, kjer v stanju mirovanja preživlja neugodne razmere.
Je en prvih metuljev, ki jih lahko spomladi opazimo, saj odrasli prezimijo in ob prvih daljših otoplitvah iščejo mačice vrb, kjer srkajo nektar. Dnevni pavlinček je pogost od morja do visokogorja. Leta ob bregovih rek poraslih z gozdom, po vlažnih travnikih in pašnikih in na območjih s stalnim človekovim vplivom, kjer velika kopriva pogosto tvori goste sestoje. Njegove ličinke živijo in se hranijo v skupinah, le tik preden se zabubijo se ločijo.
Dnevni pavlinček
Mali koprivar
Razpon kril: 39–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni do treh generacijah od maja do oktobra; odrasli metulji prezimijo in naslednje leto letajo od marca do maja
Hranilne rastline gosenice: velika kopriva (Urtica dioica)
Mali koprivar (Aglais urticae) je en prvih metuljev, ki jih spomladi vidimo letati. Odrasli prezimijo v zavetju drevesnih dupel ali hiš in ob prvih toplih dneh pridejo na plano.
Zgornja stran njegovih kril je oranžno rdeča, ob zgornjem robu sprednjih kril se izmenjujejo črne in svetle - rumenkaste robate lise, zadnja svetla lisa pa je bela. Zunanji rob sprednjih in zadnjih kril krasijo črno obrobljene, bleščeče modre polmesečaste lise. Dolge, zlato sijoče rjave dlake s telesa segajo še na temnejši in zlato poprhnjen del kril ob telesu. V notranjem kotu spodnjih kril je velika črna lisa, tri manjše črne lise pa so še v sredi sprednjih kril. Spodnja stran kril je izrazito varovalno obarvana, rjavo črna, s svetlejšim rjavim pasom.
Mali koprivar ima zelo velik areal (območje razširjenosti), ki sega od najbolj severnih do najbolj južnih delov Evrope. Pojavlja se povsod, kjer uspevajo hranilne rastline gosenic, od morja do visokogorja. Pogost je v bližini človeških naselij, na pašnikih in ob robovih rečnih logov.
Mali koprivar
Beli C
Razpon kril: 40–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: velika kopriva (Urtica dioica), hmelj (Humulus lupulus), leska (Corylus avellana), vrba (Salix sp.), brest (Ulmus sp.), grozdičje (Ribes sp.)
Beli C (Polygonum c-album ali Polygonia c-album) je srednje velik pisanček z značilno obliko kril. Izrazite zajede roba kril in marmoriran vzorec v varovalnih barvah rjavih odtenkov poskrbijo, da belega C med počitkom zlahka zamenjamo za odmrli list. Ko metulj sedi z zaprtimi krili nam pokaže značilno risbo v obliki črke C na sredini spodnje strani zadnjega para kril. Njegova zgornja stran je bolj živih barv, opečnato oranžno podlago prekinja vzorec rjavih do črnih nepravilno oblikovanih lis in peg, vzdolž celotnega zunanjega roba kril pa se vleče pas rjave barve.
Beli C prezimi kot odrasla žival, zato se prvi metulji lahko pojavijo že marca. Beli C živi na gozdnih jasah in obronkih gozdov od nižin do sredogorja.
Beli C
Pogrebec
Razpon kril: 55–65 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do julija; odrasli metulji prezimijo in naslednje leto letajo od marca do junija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vrb (Salix), brez (Betula) in topolov (Populus)
Pogrebec (Nymphalis antiopa) je en naših največjih in, kljub zadržanim barvam, najlepših metuljev. Ima temno rjavo telo in zgornjo stran kril. Vzdolž zunanjega roba kril se vleče širok rumen pas, tik ob njem pa so nanizane nebeško modre pege. Rumenkast pas s starostjo obledi in postane pri osebkih, ki so prezimili, bel. Ozek bel marmoriran vzorec na zgornjem robu sprednjih kril prekinjata dve oglati rumenkasti lisi pri zunanjem kotu kril. Spodaj je pogrebec, z izjemo širokega svetlega roba, izrazito temen. Šele od blizu opazimo, da žametno rjavo barvo prekinja vzorec črnih črt nepravilnih oblik. Samica in samec sta enako obarvana.
Pogrebec je vrsta listnatih in mešanih gozdov, ki se večji del življenja zadržuje v krošnjah listavcev. Cvetje le redko obišče, zato pa ga bomo med srkanjem vode bogate z raztopljenimi minerali največkrat opazili na vlažnih tleh ob potoku ali na makadamski gozdni cesti. Je dober letalec z močnim selitvenim nagonom, ki se navadno takoj zatem, ko se izleže iz bube, odseli. Ko najde primeren prostor, pa teritorialni samec s svojega ozemlja skrbno odganja vse vsiljivce.
Razširjen je po vsej Sloveniji in pri nas zaradi obilice bogato strukturiranih listopadnih gozdov in dobre mobilnosti ni ogrožen, čeprav ga zaradi življenja v krošnjah redko vidimo. Pojavlja se predvsem v sredogorju, nanj pa lahko naletimo tudi pod 300 ali nad 1000 m nad morjem.
Pogrebec
Veliki lepotec
Razpon kril: 68–75 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od maja do septembra
Hranilne rastline gosenice: različne vrste listavcev, npr. vrbe (Salix spp.), bresti (Ulmus spp.), topoli (Populus spp.), pa tudi s sadnim drevjem kot sta hruška in jablana
Veliki lepotec (Nymphalis polychloros) je velik metulj in dober letalec, zato ga lahko opazimo pravzaprav v vseh življenjskih okoljih, čeprav je vezan predvsem na mozaično kulturno krajino.
Osnovna barva zgornje strani njegovih kril je rjasto oranžna, krasijo pa jo črne lise različnih oblik in velikosti. Ob robu kril je širok črn pas, v katerem so modre pege. Tudi zadnji par kril je zgoraj rjasto oranžne barve, a je na njih prisotna le po ena črna lisa. Črna proga ob zunanjem robu je jasno ločena od oranžne sredice kril, krasijo pa jo modre pege. Spodnja stran kril je izrazito varovalno obarvana. Temno rjava in bledo rumenkasta osnovna bava je prepredene z vzorcem črnih črtic in črt. Samec in samica sta enako obarvana, s tem da je samica nekoliko večja.
Veliki lepotec je toploljubna vrsta in izbira osončene lege znotraj območja kulturne krajine, kjer se prepletajo travniki, sadovnjaki, njive, mejice in gozdiči. Odrasli metulji le redko obiskujejo cvetove. Opazovali pa jih bomo lahko na nagnitem sadju, ki je njihova najljubša hrana, ali na vlažnih tleh, kjer srkajo vodo z raztopljenimi minerali. Odrasli osebki tudi prezimijo, zato lahko take prezimelce opazujemo že od februarja pa vse do maja. Najraje živi v nižjih predelih, do 600 m nad morjem, višje pa se redko pojavlja.
Veliki lepotec
Veliki lepotec
Gozdni postavnež
Razpon kril: 40–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do začetka julija
Hranilne rastline gosenice: najprej veliki jesen (Fraxinus excelsior) in trepetlika (Populus tremula); kasneje v razvoju gosenice pa tudi zeli, na primer vrste iz rodov trpotec (Plantago) in jetičnik (Veronica)
Gozdni postavnež (Euphydryas maturna) živi na gozdnih jasah in ob poteh, navadno v vlažnih dolinah poraslih z mešanim gozdom, kjer uspevajo mladi sestoji velikega jesena in trepetlike. Rad ima bujno grmovno rastje, saj odrasli najraje srkajo medičino grmovnih vrst kot sta kalina in dobrovita. Za razvoj gosenice do odraslega metulja sta potrebni dve sezoni. V prvem letu mlade gosenice živijo in se hranijo v skupinah v zavetju svilene mreže, ki si jo spletejo. V jeseni skupaj z listjem padejo na tla, kjer prezimijo. Spomladi pa se odpravi vsaka po svoje in išče trpotce in jetičnike, s katerimi se hrani, dokler se ne zabubi.
Gozdni postavnež je redek metulj, ki se v glavnem pojavlja zelo lokalno. Ogrožajo ga predvsem goloseki in spreminjanje njegovega življenjskega prostora zaradi potreb kmetijstva. S krčenjem življenjskega prostora se manjšajo njegove populacije, zato je pri nas uvrščen na Rdeči seznam ogroženih metuljev in tudi zavarovan. Tudi gozdni postavnež je kvalifikacijska vrsta za določitev območij Natura 2000.
Zgornja stran njegovih kril je temno rjava z rjavkasto rdečimi pasovi lis. Nekaj lis na zgornji strani kril pa je, predvsem pri samcih, svetlejših – kremasto bele barve. Spodnja stran kril je opečnato rdeča, na zadnjih krilih ima značilno razporejen kremasto bel pas lis in nekaj manjših lis bližje telesa.
Gozdni postavnež
Travniški postavnež
Razpon kril: 36–46 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: travniška izjevka (Succisa pratensis) na vlažnih travnikih, vrste rodu grintavec (Scabiosa) na polsuhih in suhih tleh
Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) ima v Evropi veliko območje razširjenosti, a ga ogroža izginjanje travnikov na pustih tleh. V Sloveniji je zavarovana vrsta, ki je uvrščena tudi na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. Travniški postavnež je tudi ena od kvalifikacijskih vrst za določitev območij Natura 2000. To je mreža varstvenih območij, ki so jih določile članice Evropske unije in so zaradi izjemne ohranjenosti narave pomembna za ohranjanje biotske pestrosti.
Zgornja stran kril tega srednje velikega metulja je oranžno in rjavo lisasta, spodnja stran pa je svetlejša z več lisami rumenkastih odtenkov. Značilen vzorec spodnje strani kril je viden na fotografiji.
Poleti ga lahko vidimo letati in posedati po cvetovih na suhih ali vlažnih traviščih vse od morja do visokogorja. Je eden od metuljev, katerih gosenice se pred plenilci skrivajo v skupnem svilnatem zapredku.
Travniški postavnež
Travniški postavnež
Pikasti pisanček
Razpon kril: 35–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov trpotec (Plantago), glavinec (Centaurea) in jetičnik (Veronica)
Pikasti pisanček (Melitaea cinxia) ima spodnjo stran zadnjih kril izrazito kontrastno obarvano. Vzorec oblikujejo pasovi črno obrobljenih bledo rumenih, oranžnih in belih lis ter črnih pik. Zanj je značilen niz črnih pik v pasu oranžnih lis ob zunanjem robu spodnje strani zadnjih kril. Niz črnih pik pa je tudi v pasu oranžnih lis ob zunanjem robu na zgornji strani zadnjih kril. Obarvanost zgornje strani se med spoloma razlikuje. Samice imajo vzorec iz temno rjavih in rjavkasto rumenih lis, vzorec na krilih samcev pa je iz črnih in oranžnih lis.
Pikasti pisanček je srednje velik metulj, ki ga najdemo v različnih življenjskih prostorih. Živi na cvetočih travnatih pobočjih, na gozdnih jasah in v kulturni krajini, kjer se obdelovalne površine prepletajo s travniki in mejicami. Je najpogostejša vrsta tega rodu pri nas. Pojavlja se od morja do visokogorja.
Pikasti pisanček
Veliki pisanček
Razpon kril: 38–48 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah; od aprila do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu glavinec (Centaurea)
Veliki pisanček (Melitaea phoebe) je podoben pikastemu pisančku, a je navadno za malenkost večji. Glavna in najbolj očitna razlika med tema vrstama je v vzorcu na spodnji strani zadnjih kril. Veliki pisanček v zunanjem pasu oranžnih lis nima črnih pik, ki so tako značilne za pikastega pisančka. Samice velikega pisančka so bolj živo in bolj kontrastno obarvane kot samci. Vzorec na zgornji strani kril tvorijo pasovi bledo oranžnih in rdeče oranžnih lis, ki so črno obrobljene, vendar se lahko izrazitost in obarvanost vzorca med različnimi osebki precej razlikujeta.
Veliki pisanček je splošno razširjena in pogosta vrsta metulja, ki se pojavlja od morja do visokogorja. Najbolj mu ustrezajo odprta travnata območja, vendar se dobro znajde tudi v bolj grmovnati pokrajini in svetlih gozdičih.
Veliki pisanček
Rdeči pisanček
Razpon kril: 30–44 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah; od aprila do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov trpotec (Plantago), jetičnik (Veronica), škrobotec (Rhinanthus), špajka (Valeriana), lučnik (Verbascum) in čišljak (Stachys)
Rdeči pisanček (Melitaea didyma) je srednje velik metulj, ki je med vsemi pisančki najbolj rdeče oranžno obarvan, a to velja le za samce. Zgornja stran kril je pri samicah spremenljivo obarvana, od rjavo oranžne do rjave barve, z vzorcem temno rjavih lis. Lise, ki tvorijo tak vzorec pri samcu, pa so črne. Spodnja stran sprednjih kril je oranžna in posejana s črnimi pegami, zadnja krila pa so spodaj bledo rumenkasta z dvema oranžno rdečima pasovoma in nizi črnih peg.
Rdeči pisanček je pogost po slovenskih suhih in sončnih travnikih, najdemo pa ga tudi v grmovnati pokrajini in ob robu obdelovalnih površin. Pojavlja se od morja do visokogorja.
Rdeči pisanček
Močvirski pisanček
Razpon kril: 33–38 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu špajka (Valeriana)
Močvirski pisanček (Melitaea diamina) je srednje velik metulj, ki je zgoraj temno rjave barve z vzorcem oranžnih lis. Te so na zadnjih krilih majhne in nanizane v dveh ali treh pasovih. Vrsto zanesljivo spoznamo po obarvanosti spodnje strani zadnjih kril. Rumene lise v notranjem kotu zadnjih kril so brez črnih pik; na sredi oranžno rjavih lis, ki tvorijo pas ob zunanjem robu kril, pa je ob okrogli rumenkasti pegi še črna pika.
Močvirski pisanček živi na vlažnih in močvirnih travnikih od nižin do visokogorja. Pri nas je (še) razmeroma pogosta vrsta metulja, ki je v Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije uvrščen kot ranljiva vrsta, saj je vezan na življenjske prostore, ki so občutljivi na spremembe, zlasti na izsuševanje.
Močvirski pisanček
Jetičnikov pisanček
Razpon kril: 29–35 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov trpotcev (Plantago), jetičnikov (Veronica), verjetno pa tudi rod škrobotcev (Rhinanthus), črnilcev (Melampyrum) in naprstcev (Digitalis)
Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia) sodi v skupino štirih ozko sorodnih in na videz zelo podobnih pisančkov, ki imajo v notranjem kotu spodnje strani zadnjih kril pas črno obrobljenih temno oranžnih in bledo rumenih lis brez črne pike. Te vrste so poleg jetičnikovega še močvirski, temni in navadni pisanček. Prepoznavanje teh vrst na terenu je pogosto nezanesljivo in zahteva obilo izkušenj. Od temnega se jetičnikov pisanček na primer zanesljivo loči le po zgradbi spolnega aparata samca … Za jetičnikovega pisančka so značilne svetle in temne dlačice na spodnji strani tipalčic oz. palpov (parni čutilni organ pod metuljevimi očmi).
Jetičnikov pisanček živi na ekstenzivnih travnikih, ki so košeni največkrat enkrat na leto. Pojavlja se v glavnem v nižinah, čeprav ga lahko opazimo vse do gozdne meje. Najpogostejši je na Primorskem, na primer na Krasu in v Vipavski dolini. Drugod po Sloveniji pa se pojavlja zelo razpršeno in še to le v majhnih izoliranih populacijah.
Ravno razdrobljenost življenjskega prostora jetičnikovega pisančka je glavni razlog za njegovo uvrstitev na slovenski rdeči seznam v kategorijo ranljiva vrsta. Majhnim, nepovezanim populacijam namreč grozi izumrtje zaradi opuščanja košnje in posledičnega zaraščanja na eni in intenzifikacije gospodarjenja s travniki z uporabo umetnih gnojil in s prepogosto košnjo na drugi strani.
Jetičnikov pisanček
Temni pisanček
Razpon kril: 33–38 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do julija
Hranilne rastline gosenice: trpotec (Plantago sp.), jetičnik (Veronica sp.), škrobotec (Rhinanthus sp.)
Temni pisanček (Melitaea britomartis ali Mellicta britomartis) je srednje velik pisanček, ki je na videz izjemno podoben sorodnemu jetičnikovemu pisančku (Melitaea aurelia), od katerega se zanesljivo loči le po zgradbi in obliki spolnega aparata. Zgornja stran kril temnega pisančka je v osnovi izrazito temna, temno rjava do skoraj črna. Krasijo jo v lokih nanizane majhne oranžne lise. Črne obrobe lis na spodnji strani njegovih zadnjih kril so izrazito poudarjene.
Temni pisanček leta na izrazito toplih, zavetnih legah na travnatih in grmovnatih krajih ob gozdnem robu. Živi v sredogorju med 300 in 900 m nad morjem. Samica na spodnjo stran listov hranilne rastline odloži skupek jajčec, izlegle gosenice si spletejo svilen zapredek, v katerem s skupaj hranijo in tudi prezimijo.
V Sloveniji je temni pisanček pogost le na Primorskem, drugje je precej redek in omejen na najtoplejše lege. Pri nas je ogrožen in kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam metuljev.
Temni pisanček
Navadni pisanček
Razpon kril: 34–38 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od maja do septembra, ki se delno prekrivata
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodov trpotcev (Plantago), jetičnikov (Veronica), črnilcev (Melampyrum), smetlik (Euphrasia) in naprstcev (Digitalis)
Navadni pisanček (Melitaea athalia) je največji in najpogostejši med štirimi vrstami iz skupine ozko sorodnih in na videz zelo podobnih pisančkov (jetičnikov, močvirski, temni in navadni pisanček). Pasovi oranžnih lis na zgornji strani kril so pri navadnem pisančku izrazito široki, svetli in skoraj sklenjeni.
Navadni pisanček je v Sloveniji splošno razširjen in zelo pogost. Leta od nižin do gozdne meje. Živi na vseh tipih travnikov, tako suhih kot vlažnih. Tudi na gojenih travnikih, ki jih kosijo dva ali trikrat, ga še lahko srečamo. Redkeje se pojavlja na travnikih, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, sklenjenih grmišč in gozdov pa se izogiba.
Navadni pisanček
Mali trepetlikar
Razpon kril: 44–53 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do srede avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu kosteničevje (Lonicera)
Mali trepetlikar (Limenitis camilla) ima zgornjo črnorjavo stran kril posuto z nekaj belimi lisami, ki oblikujejo tudi bel pas po sredini zadnjih kril. Spodnja stran njegovih kril je, podobno kot pri velikem trepetlikarju, opečnato rjava in posuta s črnimi pegami ter poslikana z vzorcem belih lis. Za malega trepetlikarja pa je značilno, da črne pege ob zunanjem robu spodnje strani kril potekajo v dveh pasovih.
Odrasli metulji si najraje privoščijo ’požirek’ medičine na cvetovih robide. Srečali jih bomo na sončnih jasah in ob robu gozdov, v katerih uspevajo hranilne rastline gosenic, od nižin do gozdne meje. Kot ostali dnevni metulji ima rad sonce, najbolj pa mu ustreza nekoliko bolj vlažno okolje.
Mali trepetlikar
Modri trepetlikar
Razpon kril: 40–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh, delno prekrivajočih se, generacijah od srede maja do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu kosteničevje (Lonicera)
Modri trepetlikar (Limenitis reducta) ima podoben vzorec kril kot mali trepetlikar (L. camilla), vendar je zgornja stran kril pri modrem trepetlikarju črno modra. Med zunanjim robom kril in nizom velikih belih lis, ki razbijajo silhueto metulja, je vrsta črnih peg. Teh se praviloma drži še svetlo modra pika. Spodnja stran kril je v osnovi rdeče rjava. Med zunanjim robom kril in sklenjenim nizom velikih belih lis pa je nanizana le ena vrsta črnih peg, medtem ko ima mali trepetlikar črne pege v dveh nizih. Samica in samec sta enako obarvana.
Modri trepetlikar je izrazito toploljubna vrsta. Sklenjeno je razširjen le v jugozahodnem delu Slovenije, čeprav ga najdemo tu in tam po vsej Sloveniji. Na gozdni prostor ni tako izrazito vezan kot ostali vrsti tega rodu, ki tudi živita pri nas, zato ga bomo najpogosteje opazili na prisojnem gozdnem robu, nekoliko zaraščenih travnikih in skalnatih ali grmovnatih pobočjih. Najraje živi v nižinah, na toplih prisojnih legah pa ga srečamo še nekaj nad 1000 m nad morjem.
Samci so teritorialni in svoje ozemlje pogosto nadzorujejo z vrha grma. Kot živahni letalci porabijo precej energije, zato odrasli osebki obeh spolov radi obiskujejo cvetove medonosnih rastlin, na primer robid.
V Sloveniji modri trepetlikar ni ogrožen, saj se zaradi zaraščanja travnatih površin z grmovjem in drevjem njegov življenjski prostor celo povečuje.
Modri trepetlikar
Modri trepetlikar
Veliki kresničar
Razpon kril: 40–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od sredine maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: navadno kresničevje (Aruncus dioicus), vrste iz rodu medvejk (Spiraea)
Veliki kresničar (Neptis rivularis) ima zgornjo stran kril v osnovi rjavo črne barve z vzorcem velikih podolgovatih belih lis. Bele lise so na zadnjih krilih nanizane v eni sklenjeni vrsti. Na sprednjih krilih je niz velikih belih lis prekinjen in zamaknjen, v notranjem delu kril pa je še nekaj majhnih belih peg. Spodnja stran kril je v osnovi rdeče rjava, silhueto kril pa prekinja enak vzorec velikih belih lis kot na zgornji strani. Med zunanjim robom in pasom belih lis na spodnji strani kril kresničarji nimajo črnih peg značilnih za metulje iz rodu trepetlikarjev.
Veliki kresničar je razširjen po vsej Sloveniji, a se pogosto pojavlja zelo lokalno. Poseljuje svetle, a vlažne listnate in mešane gozdove, loke, jase in gozdne robove. Najraje živi v gozdnatih dolinah vzdolž potokov in rek. Njegovo značilno letanje nad potokom ali ob gozdnem robu lahko opazujemo zlasti v nižinah in sredogorju, vse do 1000 m nad morjem.
V Sloveniji veliki kresničar ni ogrožena vrsta, saj je vezan na gozdne življenjske prostore, ki jih je pri nas dovolj.
Veliki kresničar
Veliki kresničar
Mali spreminjavček
Razpon kril: 53–62 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vrb (Salix) in topol (Populus)
Mali spreminjavček (Apatura ilia) sodi med večje pisančke in je le malenkost manjši od sorodnega velikega spreminjavčka (Apatura iris). Črno rjava zgornja stran kril malega spreminjavčka se preliva v modro vijolični barvi. Krasijo jo oranžne lise nepravilnih oblik, ki potekajo v dveh nizih vzporednih z zunanjim robom kril. Te lise so pri drugi barvni obliki bele, zato so ti osebki na moč podobni večjemu sorodniku, vendar ima mali spreminjavček pri spodnjem zunanjem kotu sprednjih kril (na zgornji strani) lažno oko – ovalno oranžno liso s črnim jedro, ki je veliki spreminjavček nima. Tudi spodnja stran kril je barvita, vendar tu prevladujejo pastelni odtenki rožnate, sive, rjave in oranžne barve. Sprednja krila spodaj popestrijo bele lise in lažno oko, ob zunanjem robu, pa so nanizane sivkasto modre polkrožne lise.
Mali spreminjavček živi na gozdnih jasah v listnatih gozdovih in gozdnatih rečnih dolinah, pogosto ga lahko opazimo ob gozdnih cestah. Večino časa se zadržuje v krošnjah dreves, zlasti v suši pa rad pije iz luž ali srka mineralne snovi z živalskih iztrebkov.
Mali spreminjavček je v Sloveniji spoznan za ogroženo vrsto in kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.
Mali spreminjavček
Veliki spreminjavček
Razpon kril: 55–67 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz rodu vrba (Salix)
Veliki spreminjavček (Apatura iris) je velik metulj iz družine pisančkov, ki je dobil ime po značilnem prelivanju barv zgornje strani kril. Skoraj črna osnovna barva kril se ob gledanju pod različnimi koti ’spremeni’ v modro do vijolično, saj se svetloba na površini lusk, ki pokrivajo krila lomi, kar zaznamo kot spremembo barve. Barva kril samic se ne spreminja. Enotno temno obarvanost zgornje strani kril pri velikem spreminjavčku prekinjajo pasovi belih lis, na zadnjem koncu zadnjih kril pa ima oranžno obrobljeno lažno oko. Spodnja stran kril je rdečerjava s sivimi deli in belimi pasovi, slika očesa na spodnji strani pa je na sprednjih krilih.
Ti čudoviti metulji živijo v pokrajini porasli z listopadnimi gozdovi, kjer na jasah in drugih presvetlitvah, na primer ob gozdnih cestah, uspevajo drevesa hranilnih rastlin gosenic. Odrasle metulje privlačijo živalski iztrebki, človeški pot ali vroč asfalt, saj na teh mestih dobijo mineralne snovi, ki jih v njihovi prehrani, ki temelji na medičini, primanjkuje.
Veliki spreminjavček
Veliki skalnik
Razpon kril: 38–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v dveh generacijah od sredine aprila do junija in od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)
Veliki skalnik (Lasiommata maera) ima zgornjo stran kril v osnovi sivo rjave barve, krasijo pa jo velika črna očesca na rjavo oranžni podlagi. Samica ima oranžen večji del zgornje strani sprednjih kril, pri samcih pa je oranžna barva omejena na nekaj podolgovatih lis pod očescem. Na sprednjih krilih zgoraj ima eno veliko črno ’oko’ z belim jedrom, poleg njega pa še eno drobceno. Na zadnjih krilih so očesca tri, vsa srednje velika. Sprednja krila so spodaj v glavnem rjavo oranžne barve, ki ob robovih preide v sivo; v zgornjem zunanjem kotu pa sta dve očesci, eno veliko in eno drobno. Spodnja stran zadnjih kril je v celoti siva. Pri zunanjem robu sivino prekinja niz črnih očesc z belo sredico obdani z rumenkastimi in rjavkastimi kolobarji.
Veliki skalnik se zadržuje na neporaslih, skalnatih ali peščenih tleh ob travnatih površinah, kjer živijo kot gosenice. Njegov življenjski prostor so suhi skalnati travniki, robovi melišč in podobni skalnati kraji. Samci so teritorialni in svoje ozemlje budno stražijo in branijo, zato ta vrsta nikjer ne dosega velikih gostot. Opazovali ga bomo lahko ob morja, nanj pa naleteli tudi višje od drevesne meje.
Veliki skalnik je razširjen po vsej Sloveniji. Pogost je v alpskem svetu in na Primorskem. V osrednji in vzhodni Sloveniji je redek, njegove populacije pa izolirane in majhne. V Sloveniji v splošnem ni ogrožen; je pa ogroženo preživetje izoliranih in majhnih populacij te vrste v notranjosti dežele.
Veliki skalnik
Veliki skalnik
Scopolijev zlatook
Razpon kril: 43–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družine trav, predvsem iz rodu glota (Brachypodium)
Scopolijev zlatook (Lopinga achine) je en od pisančkov, ki jih uvrščamo v poddružino okarjev. Zakaj, nam Scopolijev zlatook razkrije, ko ob počitku zapre krila. Takrat pokaže vrsto velikih ’oči’, ki lahko prestrašijo plenilca. Še večkrat pa preusmerijo njegovo pozornost od pravih oči in glave na lažne oči na krilih, kar lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Ta vrsta je dobila ime po zdravniku in naravoslovcu G. A. Scopoliju, ki jo je sredi 18. stoletja prvi opisal in ji dal znanstveno ime Lopinga achine.
Odrasli metulji radi posedajo po grmovju in drevesih na gozdnih obronkih in na gozdnih jasah, kjer uspevajo tudi hranilne rastline gosenic. Pri nas je vrsta zavarovana, v Evropski uniji pa so jo spoznali za potrebno strogega varstva in so jo uvrstili na seznam vrst Natura 2000.
Scopolijev zlatook
Grmiščni okarček
Razpon kril: 30–40 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni podaljšani generaciji od maja do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)
Grmiščni okarček (Coenonympha arcania) je srednje velik okar, ki ga najlažje prepoznamo, ko med počitkom pokaže spodnjo stran zadnjih kril. Ta je sivorjava in ima med vzorcem lažnih očesc valovit bel pas. Oranžno in rjavo obrobljena črna očesca z belo sredino ležijo na obeh straneh te svetle lise, njihovo število pa se od metulja do metulja lahko nekoliko razlikuje. Spodnja stran sprednjih kril je rjavo oranžna z bolj ali manj izrazitim očescem v zgornjem zunanjem kotu. Ob zunanjem robu temno oranžne zgornje strani sprednjih kril je širok temno rjav pas. Zadnja krila so zgoraj enotno rjava, le ob njihovem spodnjem robu teče oranžna črta.
Grmiščni okarček je ena pogostejših vrst metuljev pri nas. Najraje poseda po grmovju ob robu cvetočih travnikov, pojavlja pa se od morja do gozdne meje.
Grmiščni okarček
Belolisi okarček
Razpon kril: 25–35 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)
Belolisi okarček (Coenonympha glycerion) je majhen metulj, ki se med počitkom dobro skrije zaradi nevpadljive obarvanosti. Zgornja stran kril je pri obeh spolih temno rjave barve, le sprednja krila samice so svetlo rjava. Sprednja krila belolisega okarčka so spodaj oranžno rjava. Ob zunanjem robu sivo rjavih zadnjih kril ima vzorec izrazitih ’očesc’, njihovo število in velikost pa se med osebki lahko nekoliko razlikuje. V primerjavi s podobnim grmiščnim okarčkom ima belolisi okarček ob lažnih očescih veliko manjše svetle lise.
Belolisi okarček živi od nižin do gozdne meje na suhih in vlažnih travnatih območjih. Ustrezajo mu predvsem z lesnimi vrstami zaraščajoča se travišča.
Belolisi okarček
Mali okarček
Razpon kril: 25–32 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v več generacijah od marca do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (f. Poaceae)
Mali okarček (Coenonympha pamphilus) je majhen metulj iz družine pisančkov. To je precej variabilna vrsta, ki pa jo vseeno zlahka prepoznamo. Zgornja stran njegovih kril je bolj ali manj enotne oker do svetlo rjave barve, le ozek pas ob zunanjem robu je nekoliko temnejši, v zgornjem zunanjem kotu sprednjih kril pa ima bolj ali manj zabrisano risbo očesca. Sprednja krila so spodaj oranžno rjava s sivkastim robom, v zunanjem zgornjem kotu pa je izrazito črno očesce obrobljeno z rumenkastim kolobarjem. Zadnji par kril je spodaj rjavkasto siv s svetlejšo valovito liso na sredi zgornjega roba, pri zunanjem robu pa ima niz drobnih belih očesc, ki so pri nekaterih osebkih povsem zabrisana.
Mali okarček je en najpogostejših dnevnih metuljev pri nas in ga lahko opazujemo letati skoraj na vseh travnatih krajih od morja do najvišjih vrhov.
Mali okarček
Okati rjavec
Razpon kril: 35–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družine trav (Poaceae) in ostričevk (Cyperaceae)
Okati rjavec (Aphantopus hyperantus) je srednje velik metulj iz družine pisančkov. Zgornja stran njegovih kril je temne, kostanjevo rjave barve. Samica ima na zgornji strani sprednjih kril dve izraziti črni ’očesci’ s svetlo rjavim robom, na zadnjih krilih pa ima dve ali tri take lise. Očesca na zgornji strani samčevih kril pa so komaj vidna. Na svetlo rjavi spodnji strani kril so značilno razporejena črna ’očesa’ z umazano rumenim robom in belo sredino, na sprednjih krilih so tri, na zadnjih pa jih je pet.
Okati rjavec leta ob gozdnih obronkih in po gozdnih jasah ter po grmovnatih in travnatih območjih od nižin do gozdne meje.
Okati rjavec
Navadni lešnikar
Razpon kril: 35–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do septembra
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družine trav (Poaceae)
Navadni lešnikar (Maniola jurtina) je en najpogostejših metuljev pri nas. Samca bomo spoznali po enotno temno rjavo obarvani zgornji strani kril, medtem ko ima samica na zgornji strani sprednjih kril večje rjavo oranžno polje. Oba spola imata v zunanjem zgornjem kotu sprednjih kril izrazito navidezno oko. Njegova sprednja krila so spodaj oranžno rjava, v zgornjem zunanjem kotu pa imajo značilno črno ’oko’. Spodnja stran zadnjih kril je sivo rjava, s širokim svetlejšim pasom, na katerem sta lahko dve rumeno obrobljeni črni pegi. Pri metulju na sliki ti ’očesci’ manjkata, kar je značilno za samice.
Navadni lešnikar pri izbiri življenjskega prostora ne viha nosu. Opazujemo ga lahko na obronkih gozdov, gozdnih jasah in grmovnatih območjih, pa tudi na travnikih in ob obdelovalnih površinah po vsej Sloveniji, kjer se pojavlja od morja do gozdne meje.
Navadni lešnikar
Belolisi rjavček
Razpon kril: 40–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družin trav (Poaceae) in ostričevk (Cyperaceae)
Belolisi rjavček (Erebia ligea) je precej velik in izrazito temno obarvan metulj. Zgornja stran njegovih kril je temno rjava, pri zunanjem robu kril pa ima pas rdeče oranžnih lis, na katerem so majhna črna ’očesa’. Na zunanjem robu kril se v pasovih izmenjujejo bele in črne resice. Oranžni pas je na spodnji strani kril omejen na sprednji par kril, medtem ko so na zadnjem paru ’očesca’ le oranžno obrobljena. Za spodnjo stran zadnjih kril te vrste je značilna bela lisa nepravilne oblike, ki je pogosto prekinjena.
Belolisemu rjavčku ugaja vlažno okolje. Živi na gozdnih jasah bogatih s cvetočimi rastlinami, pogosto pa ga lahko opazujemo kako se sonči sedeč na orlovi praproti. Pojavlja se od nižin do drevesne meje, vendar je pogostejši v višjih legah.
Belolisi rjavček
Gozdni rjavček
Razpon kril: 40–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družin trav (Poaceae) in ostričevk (Cyperaceae)
Gozdni rjavček (Erebia aethiops) je precej velik, kostanjevo rjav metulj. Ob zunanjem robu zgornje strani sprednjih kril ima širok oranžen pas s tremi (samec) ali štirimi (samica) črnimi očesci z belim jedrom. Očesca so pri samici večja kot pri samcu. Na zadnjih krilih zgoraj imata oba spola štiri taka očesca, vsako s širokim oranžnim robom. Spodnja stran kril je rjava; na sprednjih krilih je ob strani oranžen pas s tremi izrazitimi črnimi očesci z belo sredico; zgornji dve očesci se držita tesno skupaj. Zadnja krila so spodaj belo poprhnjena, poprh pa je ob strani kril zgoščen v bolj ali manj izrazit širok pas. Ob zunanjem robu zadnjih kril je spodaj še niz drobnih črnih očesc z izrazito belo sredino.
Gozdni rjavček je pogosta poletna vrsta, ki se najrajši zadržuje ob gozdnem robu in na gozdnih jasah, v glavnem od 300 do 1500 m nad morjem.
Gozdni rjavček
Pomladni rjavček
Razpon kril: 35–45 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od maja do junija
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (f. Poaceae)
Pomladni rjavček (Erebia medusa) je srednje velik metulj iz družine pisančkov. Njegova krila so barve temne čokolade. Na zgornji in spodnji strani ima vzdolž zunanjega roba kril niz izrazitih, okroglih črnih očesc s širokim oranžnim robom in belim jedrom. Spodnja stran konic njegovih tipalnic je svetlo rjava. Po tem se tudi loči od nekoliko manjšega in veliko redkejšega, a po obarvanosti izjemno podobnega okatega rjavčka (Erebia oeme).
Pomladni rjavček začne od vseh rjavčkov, ki živijo pri nas, letati prvi. Opazujemo ga lahko od nižin do visokogorja. Pri izbiri življenjskega prostora ni izbirčen, ustrezajo mu vlažne jase in poseke v listnatih gozdovih in mešani gozdovi bogato poraščeni s praprotmi, zlasti rad pa leta ob gozdnih robovih. Tu išče cvetoče rastline, kjer se bo okrepčal z medičino, in partnerja, s katerim bosta ustvarila novo življenje – novo generacijo metuljev in s tem zaključila življenjski krog.
Pomladni rjavček
Travniški lisar
Razpon kril: 40–50 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družin trav (Poaceae)
Travniški lisar (Melanargia galathea) je en najpogostejših metuljev, ki živijo pri nas. Je precej velik in opazen metulj. Bele lise na črni podlagi zgornje strani njegovih kril oblikujejo vzorec, ki nekoliko spominja na šahovnico. Krila so tudi spodaj črno belo lisasta, vendar so spodaj črne lise belo poprhnjene, pri robu zadnjih kril pa je še niz navideznih oči s svetlo modro sredico. Samice so v primerjavi s samci spodaj bolj rumenkaste barve.
Travniškega lisarja najdemo na različnih travnikih in grmovnatih krajih, kjer najraje srka medičino na socvetjih osatov, glavincev in podobnih rastlin s cvetovi rožnatih in ciklamnih barv. Pojavlja se od nižin do drevesne meje.
Travniški lisar
Žametni modrook
Razpon kril: 45–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do avgusta
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družin trav (Poaceae)
Žametni modrook (Minois dryas) je velik temno rjav metulj, ki ga bomo spoznali po dveh velikih navideznih očesih na zgornji strani sprednjih kril. Ti črni očesci imata modro jedro. Prav taki, enako veliki očesci z modrim jedrom, imata tako samica kot samec tudi na spodnji strani sprednjih kril. Samica je precej večja od samca in tudi navidezna očesca so pri njej večja kot pri samcu. Bolj ali manj enotno rjavo obarvano spodnjo stran zadnjih kril pri samici prekinja širok belkast pas, ki po dolgem približno po sredi ’preseka’ krila; tega pasu samec nima.
Žametni modrook je travniška vrsta, ki jo srečamo tako na suhih kraških travnikih kot tudi na močvirnih traviščih. Najrajši izbira nekoliko zarasle ekstenzivne travnike, na katerih se ne pase ali kosi vsako leto. Odrasli so previdne živali, ki hitro zaznajo, da se jim želimo približati in zbežijo. Vendar so slabi letalci in se kmalu spet potuhnejo v visoko travo.
Razširjen je po vsej Sloveniji, vendar je v večjem delu Alp in z gozdom poraslih Dinaridih redek. Žametni modrook je nižinska vrsta, ki ga nad 400 m nad morjem vse redkeje opazimo.
Žametni modrook
Veliki gozdnik
Razpon kril: 55–60 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni podaljšani generaciji od junija do oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)
Veliki gozdnik (Hipparchia fagi) je velik metulj s temno rjavo zgornjo stranjo kril in širokim pasom, sestavljenim iz niza povezanih belih lis. Svetel pas poteka vzdolž zunanjega roba sprednjega in zadnjega para kril, bela proga pa postaja proti vrhu vse bolj ’umazana’, rumenkasta do rjava. Na sprednjih krilih sta na svetlem pasu dve črni očesci, zgornje je večje in ima belo sredico, spodnje je zabrisano in brez beline. Na zadnjih krilih je očesce le eno, na dnu svetlega pasu. Zunanji rob zadnjih kril je valovit, valovitost pa še poudarjajo izmenjujoči se pasovi belih in črnih resic, ki se nadaljujejo tudi po robu sprednjih kril. Samica se od samca razlikuje po bolj kontrastni risbi in večjem trupu.
Spodnja stran kril je varovalno obarvana in velikemu gozdniku pomaga, da se zlije z lubjem dreves, na katerih rad poseda. Umazano belo progo nepravilnih oblik na spodnji strani zadnjega para kril na notranji strani omejuje poudarjena črna črta. Ob svetli progi pa je v spodnjem zunanjem kotu kril še zabrisano očesce. Svetla proga se nadaljuje vzdolž celotnega zunanjega roba sprednjih kril, na vrhu pa jo prekinja ovalno očesce.
Veliki gozdnik je izrazito toploljubna vrsta, kar pojasnjuje njegovo razširjenost. Pogost je le na zahodu in jugozahodu Slovenije, medtem ko je v osrednjem delu precej redek, njegovo pojavljanje pa zelo razpršeno. Živi v toplih svetlih gozdičih listavcev, na gozdnih robovih, ob gozdnih poteh in na grmiščih.
Ker je na Primorskem splošno razširjen in pogost, v Sloveniji ni ogrožen, čeprav je v osrednjem delu pravzaprav zelo redek. Majhne in izolirane populacije v osrednjem delu Slovenije ogroža zlasti pogozdovanje z iglavci.
Veliki gozdnik
Rjasti gozdnik
Razpon kril: 45–55 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni podaljšani generaciji od junija do konca oktobra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (Poaceae)
Rjasti gozdnik (Hipparchia semele) ima na krilih podoben vzorec kot veliki gozdnik, vendar svetel pas ob robu zgornje strani kril pri rjastem gozdniku ni nikoli bel, ampak ves svetlo rjav. Za razliko od nekoliko večjega sorodnika ima rjasti gozdnik obe očesci na zgornji strani kril izraziti, pri samcih je spodnje celo večje od zgornjega.
Varovalno obarvana spodnja stran kril jim pomaga, da jih na neporaslih tleh ali skalah, kjer posedajo, zlahka spregledamo. Za to vrsto je značilno, da svetlo rjava do okrasta barva pokriva večino spodnje strani sprednjih kril. Izrazito svetlejšega pasu tu ni, ima pa rjasti gozdnik tudi tu dve črni očesci, ki na svetlejši podlagi močno izstopata. Tudi na spodnji strani kril ima samec spodnje očesce večje kot zgornje. Zadnja krila so spodaj rjavo siva z vzorcem pokončnih črnih črtic, ki zakrivajo belino svetle proge. Očesc na zadnjih krilih spodaj ni.
Rjasti gozdnik je vezan na bolj odprta okolja, najraje živi na deloma zaraslih suhih kraških travnikih in gmajnah s kopico skalovja. Zanj je značilno, da zelo sušna poletje preživi v stanju mirovanja (estivacija), iz katerega ga prebudijo padavine, ki naznanjajo prihod jeseni.
Območje razširjenosti rjastega gozdnika se je pri nas v zadnjih stotih letih izrazito zmanjšalo in je danes razmeroma pogost le še v jugozahodnem delu Slovenije. Njegovo preživetje na dolgi rok ogroža opuščanje košnje kraških travnikov in njihovo postopno zaraščanje in spreminjanje v sklenjen gozd. Na rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije je uvrščen v kategorijo ranljiva vrsta.
Rjasti gozdnik
Okrasti košeničar
Razpon kril: 35–43 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od julija do septembra
Hranilne rastline gosenice: vrste iz družine trav (f. Poaceae)
Okrasti košeničar (Arethusana arethusa) je srednje velik metulj iz družine pisančkov, ki ima rjavo zgornjo stran kril okrašeno s pasom širokih ovalnih rumeno rjavih do oranžnih lis. Na zgornji strani ima v zgornjem zunanjem kotu sprednjih kril veliko črno, skoraj okroglo, liso brez belega jedra. Sprednji par kril je spodaj oranžen s širokim rjavim robom in izrazitim črnim očescem z belim jedrom v zgornjem kotu. Zadnji par kril je spodaj rjavo sivo marmoriran, torej povsem varovalno obarvan, zato se med počitkom na suhih travah zlahka prikrije.
Okrasti košeničar je toploljubni prebivalec suhih kraških gmajn, grmovnatih območij in gozdnih robov. Najraje poseda in srka medičino na ametistasti možini (slika). Pojavlja pa se od morja do visokogorja.
Okrasti košeničar
Travnar
Razpon kril: 45–70 mm
Obdobje pojavljanja metuljev: v eni generaciji od junija do septembra
Hranilne rastline gosenice: Vrste iz družin trav (Poaceae)
Travnar (Kanetisa circe) sodi med največje metulje, ki živijo v Sloveniji. Ob zunanjem robu na zgornji strani kril ima bel pas. Ta je na zadnjih krilih sklenjen, na sprednjih pa ga tvorijo široke ovalne bele lise. V zgornjem zunanjem kotu kril ima na spodnji in zgornji strani sliko očesa.
Kljub njegovi velikosti, pa travnarja med počitkom na deblu drevesa ali skale le težko opazimo, saj se zaradi varovalno obarvane spodnje strani kril dobesedno zlije z okolico. Odrasle metulje najlažje opazujemo, ko hitro letajo čez suha in topla travnata in grmovnata območja od nižine do gozdne meje.
Travnar