Baldahinarji (Linyphiidae) so velika družina majhnih pajkov. V Evropi živi preko 400 vrst, ki jih štejejo vanjo. Več kot 300 od teh je sivih ali črnih pajkov brez očitnega vzorca na zadku, ostali pa so bolj ali manj pisani.
Različne vrste pletejo različne mreže, vendar jih večina izdela mrežo rjuhaste oblike brez skrivališča. Mrežo z navpičnimi in prečnimi niti na obeh straneh ’rjuhe’ razpnejo med liste in vejice rastlin, pajek baldahinar pa ždi in se premika po spodnji strani svoje vodoravno postavljene mreže. Žuželka, ki se zaleti v preplet niti nad mrežo, omahne nanjo, tam pa jo s spodnje strani zgrabi pajek in jo zastrupi kar skozi mrežo.
Ti drobni pajki lahko s pomočjo niti, ki jo izločijo s predilnimi bradavicami, letijo! En konec niti je pritrjen na pajka, drugi pa je prost v zraku in nudi dovolj vzgona, da drobnega pajka veter odnese. Pravijo, da pristanek takega pajka na tebi prinaša srečo in bogastvo…
Oglati baldahinar
Oglati ali viličasti baldahinar (Linyphia triangularis) je gotovo najpogostejši izmed vseh baldahinarjev, ki živijo pri nas. Pojavlja se kjerkoli najde grm ali drevo, kjer lahko med liste in vejice razpne svojo baldahinasto mrežo.
Kot ostali predstavniki družine je tudi oglati baldahinar majhen pajek, ki lovi drobne leteče žuželke. Njegov plen so mušice, komarji in ostali žuželčji drobiž. Pajek na plen čaka na spodnji strani mreže, v katero žuželka pade, če se zaleti v preplet niti nad mrežo, ki to držijo razpeto med rastlinske dele.
Samica oglatega baldahinarja je nekoliko večja in, kot je za pajke značilno, veliko zajetnejša od samca. Telo odrasle samice je dolgo od 5 do 6,5 mm, samec pa doseže od 4,5 do 6 mm. Spolno zrelost dosegajo od srede poletja pa vse do pozne jeseni.
