Navadni križevec (Araneus diadematus) živi v različnih življenjskih okoljih. Najdemo ga na travniku, na robu gozda ali v njem, svojo kolesasto mrežo pa si včasih splete tudi na vrtu.
Lovi s pomočjo pasti, mreže, ki jo razpne med dva grma, preko gozdne poti ali med višje travniške zeli. Odrasla samica splete okoli 3 dm široko kolesasto mrežo, ki vsebuje kakšnih 40 lovilnih niti. Na sredi mreže lastnica ždi z glavo navzdol, ob hudi sončni pripeki pa se rada umakne v skrivališče na robu mreže in dogajanje v svoji pasti spremlja preko signalne niti, ki jo drži s sprednjo nogo. Manjši plen nemudoma ugrizne in zastrupi, pri večjem ulovu pa je bolj previden; ujeto žuželko najprej ovije z nitjo in jo šele nato zastrupi.
Spolno dozori v toplih poletnih ali jesenskih dneh. Takrat samec opusti pletenje mrež in začne iskati godno samico. Ko jo najde, na njeno mrežo pripne ’snubitveno nit’, ki jo nato cuka in trese, ter na ta način k sebi zvabi samico. Nato počaka na primeren trenutek in izbranko poskusi oploditi. Pri tem je sila previden, saj gre za nevarno početje, ki ga lahko plača tudi z življenjem. Samica je namreč na parjenje pripravljena le nekaj dni po tem, ko spolno dozori, kasneje pa samca spozna za hranljiv obed.
Ta vrsta je ime dobila po značilni risbi belega križa na hrbtni strani zadka. Barva telesa navadnega križevca pa je zelo raznolika; srečamo lahko bledo rumene, živo oranžne, pa tudi nevpadljivo rjave ali skoraj črne osebke. Odrasel navadni križevec je velik pajek. Telo samice je dolgo od 10 do 18 mm in v času, ko je polno zrelih jajčec skoraj okroglo. Samec je občutno manjši, njegovo telo je dolgo od 4 do 8 mm, in se nikoli tako ne 'zredi'.
