Smokulja (Coronella austriaca) navadno doseže 50 do 80 cm in je tako najmanjša med goži, ki živijo v Sloveniji. Ima tanko telo, na rjavi ali olivno sivi hrbtni strani pa vzorec iz temnih peg, ki so nanizane v dveh vrstah. Te pege so včasih prečno povezane, zaradi česar jo lahko zamenjamo s strupenim gadom. Vendar ima smokulja na vrhu glave značilno liso v obliki podkve, od nosnic do konca glave pa se ji preko oči vleče temna proga. Smokulja se hrani s kuščaricami, slepci in z mladimi kačami, redkeje tudi s ptiči ali z malimi sesalci. Preden plen požre, se okoli njega ovije.
Življenjski prostor smokulje so prisojna kamnita in z grmovjem porasla pobočja, svetli gozdovi, gozdne poseke in jase. V Sloveniji jo lahko najdemo vse do gozdne meje.
Razširjena je po vsej Evropi z izjemo juga Španije, Portugalske in severnih evropskih dežel. V Sloveniji je splošno razširjena, le v priobalnem pasu je zelo redka.
Smokulje se parijo spomladi, samica nato avgusta ali septembra povrže do 15 živih mladičev, ki so dolgi do 15 cm. Pri tej vrsti kač so opazili razmeroma visoko stopnjo kanibalizma, tu in tam pa lahko v naravi srečamo tudi primere siamskih dvojčkov.
Smokulja je človeku povsem nenevarna kača. Je pa nepogrešljiv člen v prehranjevalnih spletih, saj kot plenilec igra pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja v živalskih združbah, v katerih se pojavlja. V Sloveniji je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah, v Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije pa je opredeljena kot ranljiva vrsta.